Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Korelacija med velikostjo molekul zdravilne učinkovine in njihovo difuzijo skozi polimerno ogrodje tablet z različno velikostjo mrežnih por = Correlation between drug molecular size and its iffusion through polymeric matrix tablets with different mesh size : diplomska naloga
    Slameršek, Vesna
    Ogrodne tablete, katerih osnova so hidrofilni celulozni etri, predstavljajo sodobne farmacevtske oblike s prirejenim sprosèanjem. Cilj razvoja in oblikovanja tovrstnih sistemov je izdelati varno, ... uèinkovito in bolniku prijazno zdravilo. Za uspesen razvoj je potrebno podrobno poznavanje tako lastnosti polimernih ogrodij kot v njih vgrajenih uèinkovin. Hidrofilni celulozni etri ob stiku s tekoèino (vodo ali zelodènim medijem) nabrekajo. Okrog suhega tabletnega jedra, ki predstavlja rezervoar zdravilne uèinkovine, se tvori hidrogelna plast, ki nadzira sprosèanje. Namen nase naloge je bil ugotoviti vpliv velikosti in topnosti molekul zdravilne uèinkovine ter vpliv velikosti mreznih por nabreklih polimerov na mehanizem sprosèanja iz tovrstnihogrodnih tablet. Kot modelne uèinkovine smo uporabili diflunisal, pentoksifilin in vankomicinijev klorid. Osnovo ogrodnih tablet so tvorili visokomolekularni celulozni etriČ hidroksietilceluloza (HEC), hidroksipropilceluloza (HPC) in hidroksipropilmetilcelulozi K4M in K100M (HPMCK4M in HPMC K100M). Tablete smo direkto stisnili na tabletirki na udarecin jim doloèili maso, trdnost in krusljivost. Hitrost sprosèanja smo spremljali s testom sprosèanja po USP XXV (aparat z vrteèo lopatico) in kolièino sprosèene uèinkovine izmerili spektrofotometrièno. Vpliv topnosti zdravilne uèinkovine na mehanizem sprosèanja iz polimernih ogrodij smo ovrednotili s primerjavo sprosèanja dveh priblizno enako velikih molekulČ diflunisala, kot v vodi netopne in pentoksifilina, kot v vodi dobro topne uèinkovine. Vpliv velikosti molekule pa s primerjavo dveh v vodi dobro topnih uèinkovinČ vankomicinijevega klorida kot velike in pentoksifilina kot manjse molekule. V predhodnih raziskavah so dognali, da se hidrogeli celuloznih etrovmed seboj ne razlikujejo le po viskoznosti, stopnji nabrekanja, eroziji, . paè pa tudi po velikosti mreznih por. Zanimalo nas je, ali njihova velikost znaèilno vpliva na hitrost sprosèanja prouèevanih modelnih zdravilnih uèinkovin. Kinetiko in mehanizem sprosèanja smo vrednotili po razliènih teoretiènih modelih (Korsmeyer-Peppasov, Peppas-Sahlinov, Higuchijev in Hixon-Crowellov model) in jih med seboj primerjali. Ugotavljali smo, kateri mehanizem oziroma katera lastnost, bodisi molekule uèinkovine bodisi polimera,ima odloèilen vpliv na hitrost sprosèanja. Na podlagi opravljenega dela smo ugotovili naslednjeČ da se dobro vodotopne uèinkovine sprosèajo z difuzijo, slabo topne pa, èe so majhne, s kombinacijo difuzije in erozije, nikakor pa ne le z erozijoč da visokomolekularni celulozni etri dlje zadrzujejo sprosèanje uèinkovin z veèjo molekulsko maso, kar pomeni, da bo manjsa molekula hitreje in lazje oddifundirala skozi pore nabreklega polimernega ogrodja kot veèja molekulač na osnovi lastnosti polimerov, velikosti zanke hidrogela (HPMC K100M > HEC > HPC > HPMC K4M) in prepletenostipolimerov v hidrogelih (HPMC K4M < HPMC K100M < HEC < HPC) smo predvidevali, da bo sprosèanje najhitreje potekalo iz HEC polimera, sledili panaj bi HPMC K4M, HPMC K100M in HPC. To smo potrdili le v primeru diflunisalain pentoksifilina, v primeru vankomicinijevega klorida pa je prislodo odstopanj od tega zaporedja. Do tega je najverjetneje prislo zaradi soèasnega vpliva razliènih mehanizmov ali zaradi moznih interakcijh vankomicinijevega klorida s hidrogelom.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [Slameršek V.], 2003
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 1320049

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Pharmacy, Ljubljana Ljubljana FFALJ reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...