Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Ali je odločitev za predčasno smrt lahko razumna?
    Klampfer, Friderik
    Polemike o uzakonitvi (aktivne prostovoljne) evtanazije se rade iztečejo v razpravo o tem, ali je nameren uboj človeka sploh mogoče kdaj moralno opravičiti - tudi če ga zagrešimo iz najplemenitejšega ... motiva in/ali z najboljšimi nameni, za povrh pa še na bolnikovo izrecno zahtevo. Zagovorniki (zakonskega) priznanja (moralne) pravice vsakega posameznika, da se sam odloči, kdaj in kako bo umrl, se pri tem praviloma sklicujejo na moralno načelo, ki nam zapoveduje spoštovanje razumne in avtonomne volje vsake razumne osebe. Nasprotniki temu tipično ugovarjajo, češ da je odločitev za predčasno smrt le redko, če sploh kdaj, razumna in avtonomna in da nas zato moralno sploh ne obvezuje. Razprtije o škodljivosti in blagodejnosti predčasne smrti so stare vsaj toliko kot filozofija sama. V pričujočem članku se torej z vprašanjem "Ali si je lahko kdaj razumno oz. preudarno želeti lastno predčasno smrt, jo zastaviti za cilj, nameravati povzročiti oz. s svojim ravnanjem pospešiti?" lotevam večne filozofske uganke, s pritrdilnim odgovorom nanj pa vpisujem v dolgo tradicijo filozofov, kot so Sokrat, Epikur, Seneka, Hume, Camus, Brandt. Moj zagovor razumnosti odločitve za predčasno smrt je zgolj posreden, poteka pa v obliki kritike trojice zanimivih sodobnih avtorjev: P. Devina, K. Wilkesove in D. Oderberga. Ti se strinjajo, da odločitev za predčasno smrt nikoli ne more biti razumna, vsak od njih pa za omenjeno trditev navaja drugačne razloge: prvi meni, da se smrt zavoljo svoje nedoumljivosti oz. nespoznatnosti izmika ovrednotenju, brez pripisa vrednosti možnim izidom naših odločitev in dejanj pa izbira med njimi ne more biti razumna; druga, da neobstoj ni primeren kandidat za nosilca vrednosti, tudi negativne ne; tretjemu pa se zdi zamisel o potencialni blagodejnosti smrti za umrlo osebo v sebi protislovna in odsev miselne zmede. Sam nasprotno (izposojajoč si uvid ameriških filozofov Freda Feldmana in Davida Vellemana) dokazujem, da podlaga za razumno odločitev za predčasno smrt (oz. proti njej) ni ocena o vrednosti našega prihodnjega obstoja oz. neobstoja, temveč sodba o primerjalni vrednosti dveh življenj, daljšega na eni in predčasno zaključenega, krajšega na drugi strani. Slednje se včasih (namreč tedaj in samo tedaj, kadar v celoti gledano vsebuje manj stvari, ki so slabe za nas) po premisleku izkaže za boljše, bolj dragoceno, bolj zaželeno (za nas same), in kadar je tako, je edino preudarno, da svoje življenje predčasno končamo
    Source: Analiza : časopis za kritično misel. - ISSN 1408-2969 (Letn. 8, št. 1/2, 2004, str. 3-35)
    Type of material - article, component part ; adult, serious
    Publish date - 2004
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 13511688