Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Umeščanje zdravil v slovenski zdravstveni sistem v obdobju 2017-2022 = Uptake of medicines into the Slovenian healthcare system in the period from 2017 to 2022 : magistrski študijski program Industrijska farmacija
    Bitenc, Anamarija
    Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v Sloveniji zadolžen za razvrščanje zdravil na listo zdravil. Na liste se razvrščajo zdravila na recept, bolnišnična in ambulantna zdravila. ... Razvrščanje poteka na podlagi vlog, ki jih obravnava Komisija za razvrščanje zdravil na listo (Komisija). Namen magistrske naloge je bil raziskati področje umeščanja zdravil v slovenski zdravstveni sistem. Analizirali in vrednotili smo vloge in zdravila, ki jih je Komisija v okviru ZZZS obravnavala v obdobju 2017-2022. Vse podatke smo analizirali z vrtilnimi tabelami v programu Excel. V tem obdobju je bilo obravnavanih 374 vlog, prvič obravnavanih je bilo 291 vlog (v povprečju 49 na leto), od tega je bilo 207 vlog (v povprečju 35 na leto) za razvrščanje zdravil na listo. Največ od teh zdravil (64 %) se je razvrstilo na pozitivni listi (P100*; 26,4 % in P70*; 14,4 %), na vmesno listo (V*; 9,3 %) in na listo za bolnišnična zdravila (B*; 13,9 %). Povprečno 5 od 35 obravnavanih zdravil na leto se ni uspelo razvrstiti na liste po prvi obravnavi, le povprečno 0,5 od 35 zdravil na leto pa se tudi po ponovnih obravnavah ni uspelo razvrstiti. V obravnavanem obdobju so se 65 od 88 zdravilom uspešno spremenile omejitve predpisovanja. V tem obdobju je bilo največ prvič obravnavanih zdravil s področja zdravljenja novotvorb (36 %), bolezni prebavil in presnove (12 %), bolezni živčevja (8 %), bolezni krvi in krvotvornih organov (8 %) in sistemskih infekcij (8 %). 82,6 % teh zdravil (povprečno 28,5 na leto) je bilo originatorskih (66,7 %; povprečno 23 na leto) in bioloških (15,9 %; povprečno 5,5 na leto). Skoraj vsa (99 %) prvič obravnavana zdravila so imela velik do srednje velik javnozdravstveni pomen, pri čemer jih je bilo 74 % (povprečno 36 na leto) vključenih v smernice, le 14 % (povprečno 7 na leto) pa je imelo definirano stopnjo priporočila. 90 % (povprečno 43,9 na leto) prvič obravnavanih zdravil je imelo srednje velik ali velik terapevtski pomen, 93 % (povprečno 45 na leto) pa vpliv na nadomestne izide zdravljenja. Dodatno terapevtsko vrednost je imelo 57 % (povprečno 27,5 na leto) prvič obravnavanih zdravil, le 2 % (povprečno 1 na leto) pa je imelo novo terapevtsko vrednost. Iz farmakoekonomskega vidika smo ugotovili, da 58 % prvič obravnavanih zdravil (povprečno 28 na leto) vpliva na stroške plačnika tako, da jih viša, zato ima 43 % zdravil (v povprečju 20,7 na leto) pomemben finančni učinek. 31 % prvič obravnavanih zdravil (povprečno 14,8 na leto) je bilo namenjenih zdravljenju hudih ali redkih bolezni. Večina zdravil je imelo ceno pod 3000 EUR in večino jih v celoti financira ZZZS, ki lahko letno na novo razvrsti do 30 ne predragih zdravil. 84 % obravnavanih zdravil (povprečno 40,5 na leto) je imelo kot pogoj za razvrstitev določen dogovor o financiranju.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [A. Bitenc], 2023
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 149305347

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Pharmacy, Ljubljana Ljubljana FFALJ reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...