Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Mavrični križ: LGBTQ+ kristjanke_i med cerkvijo, vero, spolno identiteto in spolno usmerjenostjo : magistrsko delo
    Posega, Manca
    Ta magistrska naloga ponuja prostor pričevanjem LGBTQ+ kristjank_ov, ki živijo, na prvi pogled, nezdružljivi življenjski realnosti in identiteti – biti kristjan_ka in svojo spolno usmerjenost in/ali ... identiteto definirati kot LGBTQ+ oseba. V raziskavi me je zanimal morebiten obstoj krščanske vzgoje in krščanske skupnosti pri LGBTQ+ kristjankah_ih, odzivi krščanske in LGBTQ+ skupnosti, izzivi in strategije pri združevanju obeh življenjskih realnosti, načini prakticiranja vere danes ter željene spremembe. V teoretičnem delu najprej pokažem preplet krščanstva in kulture, ki ga nadaljujem s krščansko vzgojo kot vstopom v krščansko skupnost. Nato povzamem zgodovino homoseksualnosti od antične Grčije, Rimskega imperija do zgodnjega srednjega veka ter njeno vsebino v Svetem pismu. Nato nadaljujem z odnosom cerkve do LGBTQ+ oseb danes in pomenom raziskovanja LGBTQ+ kristjank_ov za socialno delo ter zaključim s povzetkom izzivov LGBTQ+ kristjank_ov iz tujih raziskav in z njihovimi usmeritvami za socialne delavke_ce. Raziskava je kvalitativna in eksplorativna, saj je bil njen namen spoznavanje izzivov LGBTQ+ kristjank_ov ter raziskovanje vloge socialnega dela. V njej je sodelovalo šest intervjuvank_cev pripadnic_kov rimokatoliške cerkve, od tega štirje geji, en transseksualec in ena biseksualka. Rezultati analize poročajo, da je bila krščanska vzgoja bolj ali manj prisotna pri vseh vprašanih ter da je skoraj vedno vodila tudi v pripadnost krščanski skupnosti, od katere so se vprašani kasneje odmaknili. Razlogi za to so politiziranje cerkve in selitev, obdobje kampanje družinskega zakonika, gej duhovniki in izguba verodostojnosti cerkve, odkrivanje spolne identitete in stališča cerkve do homoseksualnosti in splava. Analiza je pokazala, da nekatere krščanske družine težko preokvirijo svoja krščanska prepričanja s sprejetjem otrokove LGBTQ+ identitete, saj so vprašani poročali o direktnih ali subtilnih zavračanjih s strani staršev, babic ali ostalega sorodstva. Podobno je bilo tudi pri odzivih ostalih vernic_kov iz širše krščanske skupnosti. Medtem ko so se predstavniki cerkve odzvali s tiho podporo, sprejemanjem s pogoji neprakticiranja spolnosti, nasveti skrivanja spolne usmerjenosti in/ali identitete in z ignoriranjem razkritja ter skrivanjem spolne usmerjenosti in/ali identitete. Poleg krščanske skupnosti je pomembno vlogo igrala tudi LGBTQ+ skupnost, v katero so bili vključeni vsi respondenti_ke razen enega. Tako kot pri krščanski skupnosti je tudi tukaj sledil odmik. Predsodki do LGBTQ+ kristjank_ov s strani LGBTQ+ skupnosti so bili kot razlog za odmik prisotni v polovici primerov. Kot ostale razloge pa so navajali še izgubo potrebe po vključenosti in homogenost LGBTQ+ skupnost, nepodporna psihosocialna pomoč, LGBTQ+ filozofija ter prepiri in nesodelovanje med nevladnimi organizacijami na LGBTQ+ področju. Kot izzivi pri združevanju spolne usmerjenosti in religijske pripadnosti so se izkazali prevzeti stereotipi, odločitev med spolno usmerjenostjo in religijsko pripadnostjo, strah pred izločitvijo iz krščanske ali/in LGBTQ+ skupnosti ter občutek, da ne spadajo v nobeno izmed skupnosti. Interpretacije Svetega pisma, raziskovanje tako krščanstva kot drugih religij, postavljanje ločnice med cerkvijo in vero ter podporna mreža ljudi pa so se izkazale kot strategije umeščanja in združevanja obeh identitet. Danes vera večini vprašanih predstavlja oporo, prostor za izboljšave pa vidijo v prepoznavanju LGBTQ+ kristjanov_k s strani cerkve ter v ustanavljanju krščanskih LGBTQ+ organizacij, želijo si vključujoče in spoštljive cerkve, možnost cerkvene poroke, večjo udeležbo LGBTQ+ oseb na Paradi ponosa, povezovanje ključnih institucij, javno podporo socialnih delavk_cev, razumevanju heterogenosti LGBTQ+ oseb znotraj nevladnih organizacij ter skupino za LGBTQ+ kristjane_ke. Večini bi druženje znotraj te skupine predstavljalo možnost odkritega izražanja vere, druženja, podeljevanja izkušenj in pogledov o veri, pa tudi grajenja občestva in način premagovanja predsodkov. Kot predloge za socialno delo na koncu navedem večji poudarek temam, kot so vera in religija ter socialno delo onkraj heteronormativnosti znotraj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, krepitev razumevanja intersekcije in urjenje v kulturnih kompetencah in zagovorništvu, usvajanje ustreznega jezika ljudi, s katerimi delamo, LGBTQ+ skupnosti in tudi cerkve. Pri tem naj bodo LGBTQ+ kristjani_ke naši največji usmerjevalci_ke, s katerimi spoštljivo vzpostavljamo stik in stopamo v delovni odnos, socialne_i delavke_ci pa trdna in javna opora tudi LGBTQ+ krščanskemu aktivizmu.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Posega], 2023
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 183767299

    Link(s):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0654
    Repository of the University of Ljubljana – RUL

No library within the COBISS.SI system holds a copy of this material (e-resource or electronic version in addition to printed version).
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry