Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Vpliv različnih načinov dodajanja teriparatida na izražanje osteogenih genov v mezenhimskih matičnih celicah = Effects of different teriparatide treatments on osteogenic differentiation of mesenchymal stem cells : magistrska naloga : magistrski študijski program Laboratorijska biomedicina
    Štaman, Melanija
    Osteoporoza je bolezen, pri kateri gre za zmanjšanje kostne gostote, kar vodi do povečanega tveganja za zlome kosti, predvsem za zlome v predelu kolka in vretenc. Za zdravljenje osteoporoze ... najpogosteje uporabljamo antiresorpcijska zdravila in redkeje osteoanabolna zdravila. Med osteoanabolne zdravilne učinkovine spada tudi teriparatid, ki je analog parathormona (PTH) in je sestavljen iz prvih 34 N-terminalnih aminokislin (PTH 1-34). Način odmerjanja teriparatida določa, kakšen učinek ima na kosti. Če teriparatid odmerjamo enkrat dnevno oziroma intermitentno, ima anabolen učinek, kar pomeni, da stimulira izgradnjo kosti, če pa teriparatid odmerjamo kontinuirano pa ima katabolen učinek in stimulira razgradnjo kosti. Teriparatid deluje na mezenhimske matične celice (MSC), matične celice iz maščobnega tkiva (ADSC), na predhodnike osteoblastov ter na zrele osteoblaste, na osteocite ter na limfocite T. MSC so multipotentne celice, ki lahko diferencirajo v različne celice, v katero celično vrsto se MSC usmeri pa je odvisno od transkripcijskih dejavnikov in citokinov, prav tako pa so vključene tudi številne signalne poti. Nekatere molekule, ki so pomembne pri diferenciaciji MSC v osteoblastne celice uporabimo kot označevalce diferenciacije MSC v osteoblastno linijo. Med najpomembnejšimi označevalci osteoblastogeneze so RUNX2, ALP, COL1A1, OCN in OPN. Namen naloge je bil ugotoviti, kateri način tretiranja MSC in vitro najbolj spodbuja osteogeno diferenciacijo, ki je značilna za intermitentno dajanje teriparatida in vivo. Primerjali smo 6 različnih načinov tretiranj v šestih različnih časovnih točkah. Z metodo kvantitativne verižne reakcije s polimerazo v realnem času (qPCR) smo določali izražanje genov ALP, RUNX2, COL1A1, BMP2, OCN, PTH1R in referenčni gen GADPH. Pri genu ALP smo izmerili najvišje izražanje gena pri kontinuiranem tretiranju celic (TPTD 24/7). Pri genu RUNX2 ni večjih razlik med posameznimi načini tretiranja, enako velja tudi za gen COL1A1. Pri genu OCN smo opazili znižano izražanje glede na kontrolni vzorec, kar je bilo pričakovano. Pri genu BMP2 je 14. dan opazno zvišanje izražanja pri celicah, ki sm jih tretirali celoten čas gojenja (TPTD 24/7). Največjo dinamiko smo opazili pri genu PTH1R, največje zvišanje izražanja gena smo izmerili 21. dan pri celicah, ki smo jih gojili v osteogenem mediju brez dodajanja teriparatida. S pomočjo barvanja z alizarinom, ki smo ga opravili po 21 dneh tretiranja, smo potrdili, da je prišlo do diferenciacije MSC v osteoblaste. Do najintenzivnejšega obarvanja kalcijevih depozitov je prišlo pri celicah, ki smo jih tretirali intermitentno (TPTD 6 h) in pri kontinuiranem tretiranju (TPTD 24/7), kar kaže na to, da je v teh dveh primerih bila največja uspešnost osteogene diferenciacije MSC. Glede na dobljene rezultate izražanja genov ne moremo dati dokončnega zaključka, kateri način tretiranja s teriparatidom najbolj spodbuja osteogeno diferenciacijo, lahko pa rečemo, da so največje razlike opazne pri intermitentnem tretiranju s teriparatidom 6 ur (TPTD 6 ur) in pri kontinuiranem tretiranju 24/7 (TPTD 24/7). Omenjeni tretiranji bi bilo potrebno bolj natančno ovrednostiti z nadaljnjimi poskusi.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Štaman], 2024
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 191651843

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Pharmacy, Ljubljana Ljubljana FFALJ reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...