Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Revščina med starostniki v občini Sevnica : magistrsko delo
    Vidmar, Tjaša, 1999-
    V novih družbenih razmerah je poudarek socialnega dela čedalje bolj na delu s starejšo populacijo. Hkrati je narava področja socialnega dela s starimi ljudmi takšna, da stremi k vsem socialnim ... delavkam in delavcem, torej je univerzalna vsem socialnim delavkam in delavcem, ne glede na to, za katero področje socialnega dela se specializirajo. Vsi se namreč staramo in smo potencialni uporabniki služb in storitev, ki jih zagotavljajo socialne delavke in delavci (Mali, 2013). Pred vpisom na fakulteto me je zanimalo predvsem delo s pripadniki mlade generacije, v zadnjem letniku dodiplomskega študija pa sem skozi prakso spoznala, da je delo s starejšimi zelo zanimivo, hkrati pa socialnim delavcem in delavkam omogoča vpogled v njihovo življenje in preučevanje številnih izzivov, s katerimi se srečujejo v tretjem življenjskem obdobju. Sama sem skozi delo s starejšimi uporabniki prišla do številnih spoznanj, eno izmed ključnih mi je bilo to, kako se njihova socialna mreža po upokojitvi zmanjša. Predvsem me je skozi prakso pritegnilo to, kako so bili starejši uporabniki pripravljeni spregovoriti o svojem življenju brez večjih zadržkov. Ker imam v svojem okolju kar nekaj stikov s starejšimi ljudmi, sem se odločila, da v svojem magistrskem delu podrobneje raziščem, s čim vse se v svojem življenju srečujejo. Hkrati mi je bil povod za to temo tudi spoznanje, da se na starejše ljudi in njihovo življenje v skupnosti mnogokrat premalo osredotočamo ali pa nanje celo pozabimo, misleč, da je zanje dobro poskrbljeno. Hitro staranje prebivalstva in sočasno zmanjševanje deleža mladega prebivalstva v sodobnem svetu povzročata številne spremembe v (do) zdaj dokaj stabilnih ureditvah. Hkrati s podaljševanjem življenja, napredkom medicine, zmanjševanjem deleža aktivnega prebivalstva in večanjem deleža od pomoči odvisnih oseb doživljamo tudi spremembe v družinskih razmerah in medgeneracijskih odnosih. Ko dandanes javno govorimo o starosti, pogosto omenjamo demografske spremembe (Mali, 2013). Vprašanje kakovosti življenja v starosti postaja vedno bolj aktualno zaradi vedno daljše življenjske dobe in vedno večjega števila starejših. Kakovostno staranje in kakovostna starost sta pomembna na več ravneh: za starajočega se ali za starega človeka, za njegove najbližje družinske člane (partnerja, otroke, vnuke), za širšo okolico (prijatelje in sosede), za lokalno skupnost in seveda za družbo kot celoto. Šele v zadnjih letih lahko opazimo povečano zanimanje strokovne javnosti in raziskovalcev za staranje prebivalstva in spremembe, ki jih to prinaša v slovensko družbo (Hlebec, Kavčič, Filipovič Hrast, Vezovnik in Trbanc, 2010, str. 5). Sprejeti dejstvo, da se populacija stara, kar so pred desetletji sprejele razvitejše dežele od nas, zahteva, da tudi sami iščemo nove načine ali da razvijemo novo filozofijo življenja za vse generacije, še posebej za tiste, ki so na prelomnici srednje življenjske poti - nad petinšestdeset let. Ohraniti, negovati in utrditi samopodobo v takšnih družbeno neprijaznih pogojih je izziv za vsakega posameznika. Od znanja, spoznanj in sprejemanja dejanskih sprememb, ki jih prinašajo čas, pripravljenost za boj z miti, tabuji, stereotipi v odnosu do starejše generacije, je odvisno, koliko in kako starejše osebe ne bodo le zadovoljevale svojih življenjskih potreb, ampak dejansko uživale v teh, kot jim nekateri radi rečejo zlatih letih življenja (Kristančič, 2005, str. 5).
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [T. Vidmar], 2023
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 194735363

    Link(s):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0692
    Repository of the University of Ljubljana – RUL

No library within the COBISS.SI system holds a copy of this material (e-resource or electronic version in addition to printed version).
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry