Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Analiza povozov srnjadi (Capreolus capreolus) med letoma 2008 in 2012 v Sloveniji = Analysis of roe deer (Capreolus capreolus) traffic collisions in Slovenia between 2008 and 2012 : magistrsko delo
    Merkač, Mateja
    V nalogi sem opisala taksonomijo, biologijo in razširjenost srnjadi (Capreolus capreolus), predstavila problematiko povozov srnjadi v Sloveniji in v svetu. Predstavila sem analizo trkov s srnjadjo na ... cestah in iskala odgovore na vprašanja, kateri okoljski, krajinski in naravnogeografski dejavniki te trke pojasnjujejo. Med letoma 2008 in 2012 je bilo v vseh 15 lovskoupravljalskih območjih (v nadaljevanju LUO) skupno evidentiranih 28.348 povoženih osebkov srnjadi, kar v povprečju predstavlja 5.670 osebkov srnjadi na leto. Največ povozov je bilo zabeleženih med aprilom in majem ter med septembrom in oktobrom. Prek dneva pa je bil višek povozov zabeležen med 4.00 in 8.00 zjutraj. V številu povozov srnjadi obstajajo razlike med LUO. Največji delež povozov je bil v Gorenjskem (13,4 %), Pomurskem (12,9 %) in Ptujsko-ormoškem (10 %) LUO, najmanjši pa v Triglavskem (2,4 %), Kamniško-savinjskem (3,4 %) in Zasavskem (3,7 %). Število povozov srnjadi ni v korelaciji z velikostjo območja (r = 0,32; p = 0,25). V številu povozov srnjadi obstajajo razlike glede na dolžino gozdnega roba, vodotokov, cest in število prebivalcev (p < 0,05). S povečevanjem dolžine gozdnega roba, vodotokov, cest in števila prebivalcev se je povečeval tudi trend povoza srnjadi, povezava je statistično značilna (p < 0,05). Število povozov srnjadi je eksponento naraščalo z večanjem teh spremenljivk. V številu povozov obstajajo razlike glede na naravnogeografske in krajinske značilnosti območja. Območja z največjim deležem povozov imajo naslednjo rabo tal: skupni delež gozdnih, njivskih in travniških površin je na teh območjih presegal 80 % površine. V območjih z najmanjšim deležem povozov pa so gozd in travniki pokrivali več kot 75 % površine. Z večanjem števila povozov srnjadi se je zmanjšal delež gozdnih in travniških površin, delež njivskih površin pa je narastel. Povezave med številom povozov in različnimi vrstami rabe tal nisem mogla posplošiti na celotno Slovenijo. Ključne besede: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [M. Merkač], 2015
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 21156616

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Miklošič Library FPNM, Maribor Maribor PEFMB reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...