Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Domači okoliš, prehrana in raba prehranjevalnih habitatov velikega skovika (Otus scops) v mozaični kulturni krajini na Goričkem (SV Slovenija) = Home range, diet and foraging habitat use of Scops Owl (Otus scops) in the agricultural mosaic landscape of Goričko (NE Slovenia) : magistrsko delo
    Koležnik, Barbara
    Zaradi številčnega upada populacije velikega skovika Otus scops na Goričkem smo v letih 2012 in 2013 izvedli ekološko raziskavo o domačem okolišu, prehrani in rabi prehranjevalnih habitatov velikega ... skovika na Goričkem (SV Slovenija). Prehrano smo določili na podlagi posnetkov plena, ki so jih starši prinašali mladičem. Večino plena so predstavljali nevretenčarji (81,4 %), vretenčarji so bili zastopani le z 2,0 %. Med nevretenčarji so se za glavni vir prehrane velikega skovika izkazale kobilice (Orthoptera) (74,4 %), med katerimi je bila najbolj pogosta drevesna zelenka Tettigonia viridissima z 21,4 %. Da bi ugotovili velikost domačega okoliša in prehranjevale habitate velikega skovika, smo jih spremljali s pomočjo radijske telemetrije, eno samico pa smo opremili z GPS logerjem. Domači okoliši velikih skovikov so merili med 8 in 24 ha, povprečno 15,9 ha. Za skovike so najpomembnejši prehranjevalni habitat predstavljali košeni travniki, sledile so njive, sadovnjaki, kjer pasejo živino, zaraščajoče se površine ter nasad sadnega drevja (črni bezeg). V letu 2012 so za prehranjevalni habitat skoviki večkrat izbirali tudi travnata dvorišča. Upad populacije velikega skovika na Goričkem lahko pripišemo pomanjkanju ustreznega prehranjevalnega habitata, saj izginjajo drevesno - grmovne mejice zaradi komasacij, ekstenzivni travniki se bodisi zaraščajo, bodisi jih kmetje intenzivirajo ali spremenijo v njive. Tekom raziskave smo ugotovili, da veliki skovik potrebuje odprt habitat, ekstenzivno obdelovane travnike, mejice, posamezna večja drevesa, ki mu omogočajo tako prehrano kot mesta za petje, kar omogoča ekstenzivno kmetovanje, bogato z mejicami in posameznimi velikimi drevesi ter mozaično krajino. Glede na pridobljene rezultate in opazovanja tekom naše raziskave priporočamo ohranjanje tradicionalnih sadovnjakov in posameznih večjih dreves (mesta za gnezdenje), zmanjšanje števila košenj, najbolje enkrat na leto (septembra), s puščanjem ne košenih pasov vsaj 10 % površine parcele, širokih 10-20 m, saj delujejo kot refugiji za žuželke, še posebej kobilice. Med dvema refugijema naj bo maksimalna razdalja 30 m. Dodatno priporočamo zmanjšanje uporabe pesticidov ali njihovo popolno ukinitev, saj pesticidi pomembno povečajo stopnjo smrtnosti žuželk. Učinkovit dolgoročni naravovarstveni ukrep bi bil zasaditev mejic in posameznih večjih dreves oziroma zmanjšanje izsekavanja le-teh, zmanjšanje vnosa pesticidov, ki negativno vpliva na populacije žuželk ter opustitev komasacij. Ker na Goričkem primanjkuje naravnih dupel, primernih za skovika, predlagamo namestitev ustreznih gnezdilnic (višina vsaj 6 m od tal, primerna vhoda odprtina) v za skovika primeren habitat. Gnezdilnice morajo biti redno vzdrževane, saj lahko v nasprotnem primeru delujejo kot ekološke pasti.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [B. Koležnik], 2019
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 24397320

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Miklošič Library FPNM, Maribor Maribor PEFMB reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...