Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Tehnične možnosti povečanja delovne moči generatorja NE Krško : referat št. 1648 : revizija 1
    Pirš, Bogo ; Potočnik, Franc, 1955-
    V elaboratu je najprej podan povzetek karakteristik, dosedanje obratovalne statistike ter važnejših vzdrževalnih posegov generatorja NEK. Izpostavljeno je, da je generator zgrajen za tipsko moč 1034 ... MVA, 931 MW, pa tudi večina njegovih pomožnih sistemov je zgrajena za večjo nazivno moč od prvotne nazivnemoci generatorja 813 MVA, 691 MW. Nato je z analizo dosedanjih periodičnih preskusov in kontrolnih meritev podana ocena stanja posameznih komponent generatorja z namenom ocenitve njegove preostale življenjske dobe. Ker gre za prvo tovrstno oceno, omejeno le na uporabo obstoječe dokumentacije in ker je potekla šele dobra polovica projektno predvidene življenjske dobe generatorja, natančnejša ocena preostale življenjske dobe (PŽD) še ni bila možna. Zato je bilo težišče tega dela analiz na ugotavljanju morebitne prisotnosti komponent, ki bi zaradi svoje dotrajanosti lahko povzročile daljše zaustavitve celotne elektrarne, ali pa bi lahko omejevale povečanje delovne moči generatorja. Ugotovljeno je, da so skoraj vse komponente generatorja v dobrem stanju. Nekaj poškodbe sta utrpela statorski paket in rotor, vendar le te ne ogrožajo zanesljivosti nadaljnjega obratovanja generatorja. Najbolj vprašljiva je PŽD statorskega navilja, ki bi jo bilo treba preveriti z drugo- in tretjestopenjskimi raziskavami po uveljavljenih metodologijah. V drugem delu raziskave so proucene obremenitve posameznih komponent generatorja in njegovih pomožnih sistemov v primeru povecanja delovne moci. Analize so izvedene za stanje as designed, as new , kar pomeni,da bi bilo treba evo degradirane komponente pred povecanjem moci sanirati. Zaradi visoke tipske moci generatorja povecevanje njegove mehanske obremenitve vse do moci 931 MW ne bi bilo problematicno. Toplotne in električne obremenitve ostajajo nespremenjene ali se celo nekoliko znižajo, če se ne poveča nazivna navidezna moč generatorja. Zato se PŽD generatorja zaradi povečanja delovne moči generator ja ob ohranitvi njegove sedanje nazivne navidezne moči 813 MVAne bo skrajšala. Pri stanju as designed, as new tudi povečevanje navidezne moci samega generatorja vse do njegove tipske navidezne moci 1034 MVA ne bi bilo problematicno. Nižje omejitve postavljajo nekateri pomožni sistemi generatorja: vzbujalnik cca. 860 MVA, generatorsko stikalo in generatorske zbiralke 873 MVA, tokovni merilni transformatorji 908 MVA, predvsem pa naprave notranjega hladilnega sistema TC, ki so z doloceno konstrukcijsko rezervo dimenzionirane na sedanjo nazivno moč generatorja 813 MVA. Pri sedanji nazivni navidezni moči generatorja 813 MVA je ob sodelovanju generatorja v regulaciji jalove moči in napetosti možna največja delovna moč na sponkah generatorja 763 MW pri cos<p= 0,938. Moč,ki jo bo sposobna dajati rekonstruirana turbina, bo torej lahko generator v celoti izkoristil. Za povečanje nazivne navidezne moči na 859 MVA pri delovni moči 730 MW (cos<p= 0,85) ne bi bili potrebne nobene modifikacije generatorja in/ali njegovih pomožnih sistemov - razen hladilnikov statorskega navitja, katerih zmogljivost bi bilo treba preveriti in po potrebi povečati za največ 5 %. Analize so pokazale, da je pri povečanju delovne moči na 730 ali 735 MW pri navidezni moči 813 MVA obseg angažiranja jalove moči povsem zadovoljiv, saj NEK še vedno lahko vpliva na napetostv 400kV omrežju v obsegu 20 kV- tudi v najbolj togih stanjih tega omrežja. Pričakovane obratovalne razmere v slovenskem elektroenergetskem sistemu torej ne bodo zahtevale povečevanja navidezne moči generatorja nad sedanjih 813 MVA. Proučen je tudi vpliv povečanja delovne moči na dinamično stabilnost agregata, vključno s spremembo njegove odzivnosti. Tudi s tega vidika povečanje moči ni problematično. Na osnovi analize razmer v notranjem hladilnem sistemu celotnega turboagregata so podana priporočila za izboljšanje hlajenja generatorja.
    Type of material - treatise, study
    Publication and manufacture - Ljubljana : Elektroinštitut "Milana Vidmarja", 2005
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 26705669

No library within the COBISS.SI system holds a copy of this material.
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry