ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
13.
Vpliv mofetilmikofenolata na delovanje z AMP-aktivirane protein kinaze v kulturi skeletnomišičnih celic = The effect of mycophenolate mofetil on AMP-activated protein kinase in cultured skeletal muscle cells
Šopar, Katja, farmacevtka
Uvod: Za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 je značilna inzulinska rezistenca. Glavni periferni porabnik glukoze po obroku so skeletne mišice, zato je preprečevanje oziroma zdravljenje inzulinske ...rezistence v tem tkivu ključno za obvladovanje hiperglikemije. Z AMP-aktivirana protein kinaza (AMPK) kot osrednji regulator celične energije predstavlja novo farmakološko tarčo za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Aktivacija AMPK v skeletni mišici spodbudi privzem glukoze v tkivo, oksidacijo maščobnih kislin in mitohondrijsko biogenezo, kar pripomore k zmanjšanju hiperglikemije in inzulinske rezistence pri sladkorni bolezni tipa 2. Inzulinska rezistenca in sladkorna bolezen sta nemalokrat pridobljeni tudi po transplantaciji organov, k čemur v veliki meri prispevajo imunosupresivna zdravila. Mofetilmikofenolat se uporablja v trojnem režimu preprečevanja zavrnitve presajenega organa in deluje kot zaviralec inozin-monofosfat-dehidrogenaze (IMP-dehidrogenaza), ki katalizira pretvorbo IMP v ksantozin monofosfat. Namen: Mofetilmikofenolat z zaviranjem IMP-dehidrogenaze povzroči kopičenje IMP in ostalih intermediatov de novo sinteze gvanozin monofosfata. Podobno kot antirevmatik metotreksat bi s svojim delovanjem lahko zmanjšal očistek ZMP (5-aminoimidazol-4-karboksamid-1-beta-D-ribofuranozil 5'-monofosfat), iz katerega v zadnjih dveh reakcijah de novo sinteze purinov nastane IMP. ZMP je analog AMP in aktivna oblika AICAR, najbolj pogosto uporabljenega farmakološkega aktivatorja AMPK. ZMP aktivira AMPK z vezavo na vezavno mesto za AMP. Namen naše raziskave je bil preveriti, ali mofetilmikofenolat in alanozin, ki zavira pretvorbo IMP v adenilosukcinat, vplivata na delovanje AMPK v skeletni mišici. Hipoteze: 1) Mofetilmikofenolat spodbudi aktivacijo AMPK v podganjih in človeških skeletnomišičnih celicah; 2) Mofetilmikofenolat in alanozin sinergistično aktivirata AMPK v podganjih skeletnomišičnih celicah; 3) Mofetilmikofenolat vpliva na aktivacijo signalne poti Akt v podganjih skeletnomišičnih celicah. Metode: Poskuse smo izvedli na celični liniji podganjih (L6) skeletnomišičnih celic in primarni kulturi človeških skeletnomišičnih celic. Učinke na znotrajcelično signalizacijo smo ovrednotili z metodo prenosa western, s katero smo spremljali aktivacijo AMPK z merjenjem fosforilacije AMPK (Thr172) in njenega substrata acetil-CoA karboksilaze (ACC, Ser79). Določali smo tudi aktivacijo Akt signalne poti z merjenjem fosforilacije Akt (Ser473), njenega substrata AS160 (Ser588) in glikogen sintaze kinaze-3alfa/beta (GSK-3alfa/beta, Ser21/9). Rezultati: Mofetilmikofenolat (5mikroM) je povečal z AICAR spodbujeno fosforilacijo AMPK in ACC v podganjih skeletnomišičnih celicah, v odsotnosti AICAR pa ni imel učinka na aktivacijo AMPK. V človeških skeletnomišičnih celicah ni dosegel z AICAR spodbujene aktivacije AMPK, zato smo našo prvo hipotezo le delno potrdili. Sočasno tretiranje podganjih skeletnomišičnih celic z mofetilmikofenolatom in alanozinom je zvišalo raven fosforilacije ACC. Ta rezultat nakazuje, da mofetilmikofenolat in alanozin sinergistično aktivirata AMPK, kar podpira našo drugo hipotezo. Preverili smo še vpliv mofetilmikofenolata na signalno pot Akt v podganjih skeletnomišičnih celicah, preko katere poteka od inzulina odvisen privzem glukoze v skeletno mišico. Inzulin je spodbudil povečanje fosforilacije Akt tudi v prisotnosti mofetilmikofenolata. V odsotnosti inzulina je mofetilmikofenolat povečal fosforilacijo Akt, kar podpira našo tretjo hipotezo. Zaključek: 1) Mofetilmikofenolat v podganjih skeletnomišičnih celicah ne aktivira AMPK, temveč okrepi z AICAR spodbujeno aktivacijo AMPK. V človeških skeletnomišičnih celicah mofetilmikofenolat ni spodbudil aktivacije AMPK. 2) Mofetilmikofenolat in alanozin sinergistično aktivirata AMPK v podganjih skeletnomišičnih celicah. 3) Mofetilmikofenolat aktivira Akt v podganjih skeletnomišičnih celicah.
Type of material - master's thesis
; adult, serious
Publication and manufacture - Ljubljana : [K. Šopar], 2019
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
