Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Ocena možnosti nastanka drobirskih tokov in sorodnih pojavov na območju Karavank med Ratečami in Dovjem : diplomsko delo
    Buha Marolt, Irena
    V diplomskem delu je podana ocena možnosti nastanka drobirskih tokov in sorodnih pojavov na območju Zahodnih Karavank, med Ratečami in Dovjem. Obravnavana so bila ednja hudourniška območja: Trebiža v ... Ratečah, Suhelj v Podkorenu, Hladnik v Gozd Martuljku in Mlinca na Dovjem. Ocena je podana na podlagi terenskih raziskav in hidroloških podatkov, kot so povprečne letne padavine, računski srednji padec struge in povprečno letno specifično sproščanje erozijskega drobirja. Na podlagi terenskih raziskav je podana ocena trenutnega stanja v urniških strugah, lokacija erozijskih žarišč in splošen geološki pregled ozemlja. Hudournika Trebiža in Suhelj v zgornjem toku tečeta po za preperevanje in erozijo zelo občutljivih klastičnih kamninah karbonske starosti. Hudournika Hladnik in Mlinca pa tečeta del po karbonatnih kamninah karnijske, julske in tuvalske starosti, ki so občutljive za erozijo, kadar so dolomitizirane in tektonsko porušene. Karbonske kamnine so zastopane s črnim skrilavim glinavcem in meljevcem, temno sivim novim peščenjakom in kremenovim konglomeratom. So precej preperele in tektonizirane. Na nekaterih mestih tvorijo manjša (Trebiža) in večja erozijska žarišca (Suhelj), s katerih se stalno sprošcajo večje količine drobnega materiala. Karnijske kamnine (masiven in skladnat dolomit ter apnenec) v vrhnjem delu zgornjega toka Hladnika in Mlince tvorijo stabilna skalnata pobočja struge, brez erozijskih žarišč. Večja in manjša erozijska žarišča so razvita v zaledju večjih pritokov, v že omenjenih karnijskih ter jutskih in tuvalskih kamninah. Slednje so na pritoku Mlince (Nevarni krak) in Hladnika (pritok 2) zastopane z močno preperelim in tektoniziranim dolomitom. Poleg kamninskega materiala iz erozijskih območij je pogoj za nastanek drobirskega toka večja količina vode, ki se pretaka po labilnih in strmih pobočjih. Vse ustrezne pogoje za nastanek drobirskega toka ima le hudourniško območje Suhelj, ki se v vrhnjem delu pretaka po velikem erozijskem žarišču karbonske sestave. Njegova struga je strma, je večje količine materiala. V njej so vidni tudi ostanki drobirskega toka. Pri ostalih treh hudournikih še bolj kot drobirski tok, kaže možnost nastanka hiperkoncentriranega prenosa plavin.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [I. Buha Marolt], dec. 2004
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 482398

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
NTF, Department of Geology, Ljubljana Ljubljana NTFGEO outside loan 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...