Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Tema Don Juana pri Tirsu de Molini in Molièru : diplomsko delo
    Gregorčič, Ana, 1990-
    Nedvomno je tema o don Juanu ena najbolj znanih in največkrat obdelanih v svetovni literaturi. Don Juan se je izmuznil svojemu avtorju, Tirsu de Molini, in svobodno zaživel svoje življenje ter služil ... kot nikoli povsem izčrpan literarni vir. Vsako obdobje ga je drugače obravnavalo, le del o njegovem razvratništvu je živel neodvisno od svojega avtorja. Kljub številnim interpretacijam skozi različna obdobja je ravno Molièrova tista, ki se je najbolj uveljavila v svetovnem kanonu. Zdi se, da ostaja Tirsov Don Juan nekako pozabljen. Glavne razloge za to je treba iskati v gospodarskem in političnem položaju Španije in Francije 17. stoletja. To je bil čas, ko je začela Francija pridobivati na evropski gospodarski moči in postajala vodilna tudi na drugih področjih družbenega življenja. Čeprav je španska dramatika v tem času doživljala svoj razcvet, pa ni močneje vplivala na tuje dežele, saj je še vedno sprejemala literarno-umetniške nazore od zunaj, ki jih je prepletala s svojim lastnim izročilom. Dober del nepoznavanja o izvornem delu Don Juana je podvržen dejstvu, da ni preveden v toliko jezikov, kot so na primer Hamlet, Faust ali Don Kihot. Slovenska prevodna literatura še nima prevoda Tirsa de Moline, kar otežuje poznavanje izvirnika, in ga je posledično potrebno preučevati v španščini. Don Juan se ni rodil z Molièrovo "klasicistično miselnostjo", saj so ga na španski in evropski sceni poznali že pred tem. Pri obeh delih imamo opravka z zapeljivcem in izkoriščevalcem žensk, ki se udeleži mrtvaške večerje. Najverjetneje se je Molièrova adaptacija med občinstvom vkoreninila tudi zaradi dodatne značajske lastnosti, ki mu jo je dodelil Molière: svetohlinstvo. Gre za lastnost, ki Dom Juana samo še bolj degradira in v bralcu vzbudi kritičen odnos do njega. Obe deli sta opredeljeni kot komediji, a nesporno je, da je sta oba Don Juana tragična lika. Namen Tirsa de Moline in Molièra z ustvarjanjem komedij ni bil samo pripraviti ljudi do smeha in zadovoljitvi njihovih zahtev, temveč sta hotela s svojim likom pripraviti ljudi do razmisleka; Tirso na način svobodnjaka, ki živi v skladu z baročnima načeloma carpe diem in tempus fugit, čeprav ga na koncu vseeno čaka božja sodba za njegove grehe, in Molière, ki želi preko svetohlinca in ateista razkrinkati svetohlince tedanje francoske družbe. Ne samo z vidika diahronega, ampak tudi z vidika sinhronega tematološkega preučevanja lahko razumemo izvor teme o slavnem zapeljivcu in njene vplive, kot neizčrpen 26 vir za nastajanje nove literature, ki hkrati slika družbeno-kulturne odnose posamezne družbe. Če gledamo na Don Juana z diahrone komparativistične perspektive, ga lahko razumemo kot utelesitev baročnega mišljenja, zaznamovanega s pretiravanjem, ki se pri Molièru samo še stopnjuje do zanikanja božje eksistence. Sinhroni pogled nam razkrije razumevanje estetskih in etičnih vrednost španske in francoske družbe v 17. stoletju, ki se kažejo v degradiranem značaju obeh Don Juanov. Obenem pa ravno komični svetovi, skladna in kompleksna dejanja s prefinjenim humorjem, drznimi situacijami likov in mestnih služabnikov, ki so prepletena z bogatimi jezikovnimi sredstvi, pričajo o priljubljenosti mitske figure Don Juana. Tako Tirso de Molina kot tudi Molière sta ustvarila nekakšna brezčasna lika, saj opozarjata na nepravilnosti družbe, ki so vedno prisotne. In kljub obširni produkciji literarnih del, tema o don Juana še zdaleč ni pozabljena, saj številni avtorji še danes posegajo po njej.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [A. Gregorčič], 2012
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 49818210

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Arts, Central Humanities Library, Lj. Ljubljana FFLJ outside loan 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...