ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
13.
Mit pri Mircea Eliadeju in magični realizem : diplomsko delo
Keber, Klemen
Diplomsko delo skuša predstaviti razumevanje mita in šamanizma, kot ju je opredelil zgodovinar religij in filozof Mircea Eliade. Delo se ne ukvarja z nobenim posameznim mitom, niti nas ne zanimajo ...zunanje podrobnosti šamanskih ritualov ali njihovih oprav. Raziskujemo pomenmita kot sistema mišljenja, v katerega so vpeti arhaični ljudje; podobno nas zanima pomenšamanizma kot določene oblike religiozne ustvarjalnosti. Mit in šamanizem raziskujemo kot človekova odgovora na nagovor svetega. Sveto je temeljna, nereduktibilna kategorija z največjo ontološko močjo. Predstavlja moč, učinkovitost in absolutno resničnost; sveto je bit. Mit kot "sveta zgodba" predstavlja temeljno strukturo človekovega odnosa s svetim. Arhaični človek si preko razdelitve sveto - profano oblikuje načine ravnanja, ki jih mora posnemati, če naj bo zmožen preživeti v svetu. Ustvarjanje in upoštevanje mitov od ljudi zahteva mitična zavest, opredeljena kot določen način človekovega soočenja s spoznanjem lastne odrezanosti od bivajočega. Toda o mitični zavesti lahko govorimo le od zunaj, iz pozicije logične zavesti. Tistim, ki so del mitične zavesti, se mit kaže kot nujna posledica hrepenenja po absolutni resničnosti, od katere se čutijo odrezane. Mit je tako pojasnjen kot nenehna možnost vračanja v illud tempus, čas začetkov, ki ga je arhaični človek videl kot trenutek največje moči, h kateri se mora nenehno vračati, da bi si zagotovil nadaljnji obstoj. Cikličnost časa je razložena kot posledica te potrebe. Mit torej ni obravnavan kot pripoved o preteklem, ampak kot poizkus človekove povezave s tistim, česar ima začetek v izobilju: moč, potentnost, vitalnost. Šamanizem Eliade opredeli kot "arhaično tehniko ekstaze". Ekstaza mu pomeni zmožnost preseganja zgolj človeškega stanja, zmožnost stopiti ven iz sebe kot človeka in biti tako deležen obstoja, ki sicer pripada le bogovom, demonom in drugim nadnaravnim bitjem. Šaman ni obseden od duhov, ampak sam izvaja oblast nad njimi. Je intimno povezan s svetom bogov in duhov, ima privilegiran dostop do svetega. Šamanizem predstavlja željo po povezavi s svetim, ki bi bila neposredna in tako kar najbolj učinkovita, ki bi bila ljudem vedno na voljo. Od drugih "strokovnjakov za sveto" se šaman loči po tem, da svet bogov lahko obiskuje neposredno, da izstopi iz sebe in se v duhu poda v drugi svet. Kjer so nekateri raziskovalci šamanizem primerjali z duševnimi boleznimi, pa ga ima Eliade za zdravilo: kot zmožen potovati v svet duhov je šaman najbolj v stiku z človeškim bistvom, ki je v hrepenenju po svetem. V drugem delu obravnavamo magični realizem. V njem predstavimo teorije magičnega realizma Janka Kosa, Beatrice A. Chanady in Alejandra Carpentierja. Ob primerjanju njihovih teorij skušamo določiti bistvene elemente za to, da neka literatura spada v magični realizem. Razlikujemo ga od fantastične literature. Kot bistveno lastnost prepoznamo določeno povezanost z Latinsko Ameriko. Na podlagi Carpentierjevega razumevanja te povezanosti ne vežemo na prisotnost kakega določenega mita latinskoameriških Indijancev, ampak na mitološko dojemanje resničnosti. Magični realizem skušamo opredeliti kot zavestno upiranje evrocentričnemu pojmovanju resničnosti, ki ga opredeljuje racionalnost, tehnika, nedvoumen odnos vzrok - posledica. Argumentiramo, da magični realizem govori o resničnosti v tem smislu, da se resničnost izgrajuje skozi mit. Carpentierjevo razumevanje interpretiramo z delom Mircea Eliadeja in njegovim razumevanjem mita kot sistema mišljenja. Magičnih ali čudežnih elementov v romanih magičnega realizma ne razumemo kot iracionalnih delov, ki se nalagajo na sicer realistično pripoved, temveč kot sestavni del same resničnosti, ki jo romani ubesedujejo. Izpostavimo Carpentierjevo prepričanje, da je svet Latinske Amerike poseben svet, kjer vztraja določena avtentičnost, pogojena z verovanjem v mitično. Magični realizem tako predstavlja podobo nekega sveta, kjer mit vztraja kot model oblikovanja resničnosti. Izpostavimo politično dimenzijo teh romanov, ker magični elementi vedno nastopajo kot potrditev učinkovitosti avtohtonega. Magično ali čudežno v tej literaturi predstavlja del kulture, ki se upira asimilaciji. Ne gre za to, da je resnična magija, temveč za to, da je resnično verovanje v magijo. Z uporabo Eliadejeve opredelitve mita in šamanizma analiziramo lik Enorokega Mackandala iz Carpentierjevega Kraljestva tega sveta in pokažemo, kako čudežni in magični elementi ne predstavljajo fantazijske prvine, ampak morajo biti razumljeni v religioznem kontekstu; kot takšni ne prikazujejo kršitev zakonov narave, ampak raje samo naravo prikažejo v mitološkem kontekstu kot podvrženo božanskim silam.
Type of material - undergraduate thesis
; adult, serious
Publication and manufacture - Ljubljana : [K. Keber], 2016
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
