Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Vzpostavitev poklicne skupine mediatorjev in njihova identiteta : doktorska disertacija
    Šoštar, Jernej
    V disertaciji je z vidika profesije predstavljena sodišču pridružena mediacija, ki se vse bolj uveljavlja kot področje dela z lastnim teoretičnim in praktičnim znanjem, lastnimi načeli in osnovnimi ... pravili. Tako kot druge discipline je tudi sodišču pridružena mediacija vzpostavila lastno telo znanja, ki temelji na študijah, razvrstitvi primerov in analizi rezultatov. Sodišču pridružena mediacija se je v slovenskem prostoru razvila netipično. Gre za dejavnost, ki se je najprej pojavila kot dodatna ponudba na sodiščih, brez predhodno usposobljenega kadra in urejenosti področja mediacije. Sodišču pridružena mediacija je v Sloveniji tekom svojega razvoja dejavnosti sočasno začela razvijati tudi področja, ki veljajo za osnovne značilnosti profesij, in tako postajala kot dejavnost vedno bolj podobna razvitim dejavnostim, ki že uživajo status profesije. Uspehi sodišču pridružene mediacije v Sloveniji v preteklih 10 letih so bili zadosten razlog, da je slednja dobila tudi politično podporo, ki se je izrazila s sprejetjem Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ur. l. RS, št. 56/2008, v nadaljevanju: ZMCGZ), Zakona o arbitraži (Ur. l. RS, št. 45/2008, v nadaljevanju: ZArbit) leta 2008 ter Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Ur. l. RS, št. 97/2009, v nadaljevanju: ZARSS) leta 2009. Slednji je za našo disertacijo najpomembnejši, saj edini opredeli mediatorja kot izvajalca mediacijskega postopka. Manko prepoznavnosti mediatorstva kot profesije je razlog, da smo z disertacijo poskušali to področje preučiti in ponuditi odgovore ter teoretične osnove s področja mediatorstva v slovenskem prostoru. Profesijo smo opredelili kot skupek specifičnih del in nalog, ki jih opravljajo strokovnjaki. Za profesijo je značilno, da ima določene visoke etične in strokovne standarde, ki opravičujejo zaupanje, družbeno odgovornost in etičnost. Profesija mora imeti vzpostavljene tudi svoje izobraževalne institucije, v katerih uspešno zaključeno izobraževanje je vstopnica za opravljanje profesionalne dejavnosti. Vzpostavljene mora imeti strokovne standarde ter etične in strokovne kodekse ravnanja članov. Poskrbeti mora za nadzor nad njihovim spoštovanjem ter na podlagi ustanovljenih teles presoditi o morebitnih kršitvah članov in določiti potrebne sankcije. Profesija mora imeti ustanovljena tudi strokovna združenja, ki predvsem skrbijo, da člani profesije spoštujejo določene normativne standarde ravnanja, imajo visoko raven specializiranih tehničnih znanj in so družbeno prepoznavni kot profesionalci. Hkrati morajo poskrbeti za samoregulacijo profesije v obliki predstavniškega telesa in služiti kot podeljevalke certifikatov oz. licenc profesionalcem za opravljanje profesije. Na podlagi v proučene teorije profesije smo v disertaciji pritrdilno odgovorili na osnovni vprašanji raziskave, ali je glede na teoretična izhodišča mediatorstvo mogoče razumeti kot profesijo in mediatorje kot člane poklicne (profesionalne) skupine. Doktorska disertacija ima ob teoretičnem delu, v katerem se najprej poglobimo v sociologijo dela in področje krčimo preko proučevanja profesije do profesionalnih skupin ter nadaljujemo s proučevanjem sodišču pridružene mediacije in mediatorja, še empirični del. V njem značilnosti profesije proučujemo pri mediatorjih, ki na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov mediirajo pri sodiščih. Empirični del je sestavljen iz kvalitativne in kvantitativne raziskave. S pomočjo intervjujev ekspertov na področju sodišču pridružene mediacije v Sloveniji smo na podlagi kvalitativne raziskave prišli do relevantnih spoznanj, ki so bila temelj za kvantitativno raziskavo. V njej ugotavljamo, da mediatorji v 73 % čutijo pripadnost skupini mediatorjev, da jih 62 % mediatorstvo razume kot poklic, da so zadovoljni z ureditvijo specializiranega usposabljanja za mediatorje in podpirajo uvedbo licenc za svojo dejavnost. Ugotovimo še, da je v Sloveniji uveljavljen dober etični kodeks mediatorjev ter da ga mediatorji spoštujejo, saj sodišča ne beležijo pritožb zoper delo mediatorjev. S pomočjo analize podatkov tudi sklenemo, da na poklicno identiteto mediatorja odločilno vplivata profesionalna praksa, ki temelji na profesionalnem znanju, in izobraževanje, ki temelji na sprejetem programu usposabljanja za mediatorje. Za poklicno identiteto mediatorja so pomembni tudi etični standardi in njihovo dosledno spoštovanje ter urejenost avtonomije in samouprave področja sodišču pridruženih mediacij s strani mediatorjev. Na poklicno identiteto mediatorja pomembno vpliva tudi nadzor nad delovanjem mediatorjev in predvsem upoštevanjem sprejetih poklicnih standardov. Če strnemo, smo v disertaciji potrdili, da je sodišču pridružena mediacija v Sloveniji strukturiran in edinstven proces. Opredeljena in definirana je z zakonskimi določili in ima nabor specifičnih znanj. Mediatorji so združeni v dve stanovski organizaciji: DMS in MEDIOS. Stanovski organizaciji sta sprejeli etični kodeks in skrbita za razvoj in prepoznavnost mediacije v Sloveniji. Organizirata in izvajata usposabljanja za mediatorje, za katera so sprejeti minimalni standardi in metode usposabljanja. Stanovske organizacije so tudi strokovna eminenca, ki vršijo nadzor nad delom mediatorjev ter nudijo supervizije svojim članom. So tudi tiste, ki nagovarjajo politično oblast in skrbijo za strokovnost, nadzor nad delom ter tudi za družbeni položaj mediatorjev. Mediatorji se identificirajo in tudi javno predstavljajo kot mediatorji. V družbi imajo ugled in so prepoznani kot mediatorji. Strnjene vi ugotovitve empiričnega in teoretičnega dela utemeljujejo, da mediatorje v Sloveniji lahko razumemo kot pripadnike poklicne skupine in mediatorstvo označimo kot profesijo.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [J. Šoštar], 2017
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 66390882

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Arts, Central Humanities Library, Lj. Ljubljana FFLJ reading room 1 cop.
National and University Library, Ljubljana Ljubljana NUK reading room 1 cop.
not for loan 1 cop.
University of Maribor Library Maribor UKM reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...