Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Vprašanje prekmurskega jezika v Cvetju z vertov sv. Frančiška
    Stramljič Breznik, Irena
    V Škrabčevih razpravljanjih o jezikovnih vprašanjih v Cvetju z vertov sv. Frančiška najdemo kar osemdeset mest, na katerih omenja oblike, posebnosti ali zglede iz prekmurske književne tradicije. ... Navajani primeri bodisi podpirajo ustrezne knjižne oblike bodisi predstavljajo le ozko narečne posebnosti, za katere ni mesta v knjižnem sistemu. Na glasoslovni ravni je prekmurščina odstopala zlasti v posebnem glasovju, kot so ü, dvoglasniki in polglasnik, ki se je izgovorno že realiziral kot čisti e, toda hkrati je bila zgled za razvoj nekdanjega trdega l, iz katerega je izhajal edinopravilen dvoustnični izgovor v položaju na koncu besed ali pred soglasnikom, in se tako zoperstavljal tedanjemu "eljanju" v knjižni izreki. V oblikoslovju je izpostavljal posebno vzhodno končnico v I. mn. na -je in z glasoslovnimi zakoni razložil prehod v -ke, opozarjal je na tipično feminizacijo srednjespolskih samostalnikov ob besedi ledevje, z analogijo v sklanjatvi je po tipu dete razložil sklanjatev oče, iz prekmurske rodilniške naglašene oblike očé. Izpostavil je posebnost ogrske slovenščine v razmerju do knjižnega jezika pri zaimenski pridevniški sklanjatvi: na vzhodu pride do krčenja mojega v moga, kjer prevlada prvi samoglasnik za razliko od osrednjih oblik mega. V prekmurskih tekstih je našel veliko primerov za pravilno rabo namenilnika, kar za osrednje pisce ni veljalo. V vprašanjih besednega reda se prekmurščina spet oddaljuje od knjižnega sistema in je bližja hrvaščini. Terplan mu je bil omembe vreden zaradi besede bojna za vojna v pomenu 'vojskovanje'. S številnimi izpisanimi tvorjenkami na -avec iz Küzmičevega Novega zakona je potrjeval, da je v slovenščini izvorno pravo obrazilo -avec in opozoril na posebnost, da se predpona u- na vzhodu nadomešča z v- (vbežati, vtegniti), če pa se predpona u- vendarle ohrani, se tudi pred njo znova stavi v- (vudriti, vugniti). Etimološko je razlagal prekmurske oblike zaimka šteri in ka; pri slednjem pa zlasti njegovo široko pomensko rabo. Največ mesta na platnicah je Škrabec posvetil Asbóthovi predstavitvi monografije Avgusta Pavla Glasoslovje slovenskega narečja na Cankovi. Njegovi prispevki prinašajo natančnejšo osvetlitev za prekmurščino tipičnega prehoda -je>-ge>-ke, o čemer je nekoč že polemiziral z Oblakom. Prekmurščina je bila s svojo pisno tradicijo bogat vir, iz katerega je Škrabec lahko črpal specifičnosti, ki so jo od osrednjega knjižnega jezika ločevale, toda hkrati je v njej pogosto našel tudi konstitutivne elemente, ki so ga vodili pri definiranju enotnega knjižnega jezika, pojmovanega kot "umetno vzgojeno rastlino"
    Source: Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes : zbornik razprav (Str. [73]-83)
    Type of material - conference contribution
    Publish date - 1998
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 7495944

Shelf entry