Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Razmerje esencialnih in toksičnih kovin pri otrocih s spektrom avtističnih motenj = The ratio of essential and toxic metals in children with autism spectrum disorders : magistrski študij laboratorijska biomedicina
    Marinč, Anja, farmacevtka
    Spekter avtističnih motenj (SAM) spada med razvojno, pervazivno nevrološko-biološko motnjo. Za to motnjo so značilne težave z verbalno in neverbalno komunikacijo, motnje v socialnih stikih, ... nenavadne, ponavljajoče in zelo omejene spretnosti ter zanimanja. To pomeni prisotnost značilnega in posebnega vzorca vedenja pri bolnikih s SAM. Prav tako je pri bolnikih s SAM tudi izrazito zanimanje za specifično aktivnost. Etiologija SAM je zelo kompleksna. Posledica kompleksnosti je, da vzrok za nastanek SAM še vedno ni povsem pojasnjen, zaradi česar ga še vedno množično preiskujejo. Prevalenca SAM se spreminja in narašča iz leta v leto, zato se v zadnjem desetletju precej razlikuje glede na starejše podatke. Razmerje med dečki in deklicami je konstantno in se giblje med 2:1 in 6,5:1. Mnoge študije, ki so jih izvedli in objavili v zadnjih 50.-60. letih, so pokazale, da so odločilni genetski dejavniki za razvoj SAM. Danes se raziskave fokusirajo predvsem na okoljske dejavnike, ki vplivajo na razvoj SAM. Med raziskovane okoljske dejavnike spadajo infekcije, zdravila, cepiva. Eden najpomembnejši okoljskih dejavnikov so zagotovo elementi težkih kovin, ki se v človeškem organizmu pojavljajo kot elementi v sledovih. Med najbolj toksične elemente kovine spadajo živo srebro, svinec, aluminij, arzen in kadmij, ki povzročajo raznorazne poškodbe v organizmu. Kljub vsem raziskavam vzroki nastanka SAM ostajajo neznani. Kljub temu, da SAM spada med nevrobiološke motnje, njegova diagnostika temelji na zbiranju natančnih anamnestičnih podatkov o razvoju otroka na številnih zdravniški pregledih. Poleg zdravniških pregledov je opravljeno tudi psihološko testiranje in spremljanje otroka v različnih, v naprej pripravljenih situacijah. Biološkega testa ali specifičnega označevalca, kljub številnim raziskavam na tem področju, še nimamo. Odkritje le tega bi olajšalo diagnostiko bolezni ter omogočilo zgodnje vključevanje otrok v specifične terapevtske skupine, ki pripomorejo k boljšemu razvoju socialnih in komunikacijskih veščin ter tako omogočajo lažje vključevanje v družbo in nadaljnje življenje bolnikov. V naši študiji smo v skupino s spektrom avtističnih motenj vključili 141 otrok. V kontrolno skupino, ki je predstavljala zdrave otroke, pa je bilo vključenih 49 otrok. Starost otrok je bila med 2 in 18 let. Želeli smo ugotoviti in pokazati ali obstajajo statistično značilne razlike v koncentraciji esencialnih in toksičnih kovin izmerjenih v urinu oziroma podanih na gram kreatinina med skupino otrok s spektrom avtističnih motenj in kontrolno skupino zdravih otrok. Toksične in esencialne kovine v urinu smo določali z metodo masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). Naši rezultati kažejo, da ima skupina otrok s SAM višje vrednosti koncentracij večine toksičnih kovin podanih na kreatinin v urinu (aluminij, arzen, kadmij in živo srebro) kot kontrolna skupina zdravih otrok ter tudi višje koncentracije esencialnih kovin/kreatinin v urinu (litij, kalcij, krom, mangan, železo, kobalt, baker, cink in selen) kot kontrolna skupina zdravih otrok. Statistično značilna razlika med otroci s SAM in kontrolno skupino zdravih otrok se je pokazala samo pri toksičnih kovinah arzen in kadmij ter esencialnih kovinah magnezij, krom in baker. Kot zanimivost smo naredili tudi ločitev znotraj skupine s SAM in sicer na skupino otrok z avtizmom in skupino otrok z visoko funkcionalnim avtizmom oziroma Aspergerjevim sindromom. V raziskavi smo ugotovili, da ima skupina otrok z visoko funkcionalnim avtizmom v primerjavi s skupino otrok z avtizmom nižje koncentracije toksičnih in esencialnih kovin/kreatinin v urinu. Izjema je bila zgolj koncentracija kadmija/kreatinina v urinu, ki je bila pri otrocih z visoko funkcionalnim avtizmom višja kot pri otrocih z avtizmom. Statistično značilna razlika med otroci z avtizmom, otroci z visoko funkcionalnim avtizmom in kontrolno skupino zdravih otrok se je pokazala pri toksičnih kovinah aluminij in svinec ter esencialnih kovinah krom, mangan in baker, pri čemer je bila razlika dokazana pri vseh kovinah med otroci z visoko funkcionalnim avtizmom v primerjavi z zdravimi otroci. Razlika pa ni bila dokazana za nobeno kovino med otroci z avtizmom v primerjavi z zdravimi otroci. Statistično značilno razliko smo dokazali tudi med skupino otrok z visoko funkcionalnim avtizmom in skupino otrok z avtizmom za toksično kovino svinec in esencialni kovini krom in baker. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da je med skupino otrok s SAM in kontrolno skupino zdravih otrok prišlo do določenih statistično značilnih razlik. Vzrok za razlike je lahko v vplivih okolja, vendar bi bilo za potrditev potrebno analizirati še prehranske navade, življenjsko okolje, potek nosečnosti in ostale parametre v okolju.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [A. Marinč], 2021
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 77944067

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Pharmacy, Ljubljana Ljubljana FFALJ reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry