Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Kaj je zgodovinski prelom? : magistrsko delo
    Dolar, Robin
    V magistrskem delu smo poskušali sistematično obravnavati pojem zgodovinskega preloma. V prvem delu smo razvili principe in kriterije, na podlagi katerih lahko smiselno obravnavamo prelome v ... zgodovini. Zgodovinski prelom smo definirali kot pomembno spremembo v kratkem časovnem obdobju. Osnovna vloga pojma preloma v zgodovinopisju je delitev časa na smiselne enote, ki jih je potrebno razumeti in analizirati na specifične načine, s čimer se mora soočiti vsak zgodovinar. Ali je določen pojav smiselno označiti kot prelom, se lahko določi samo v primerjavi z drugimi obdobji, v razmerju do katerih mora obdobje preloma izkazovati več diskontinuitete, in ne zgolj iz inherentnih značilnosti obdobij. Nadalje smo obravnavali tri osnovne dimenzije preloma, ki smo jih opredelili kot kvalitativno spremembo (podobnosti in razlike v notranji logiki pojavov, kar lahko razumemo tako statično kot v času), razširjenost vpliva (prostorska razširjenost pojavov, vpliv na druge pojave in vpliv na življenja ljudi, kar prav tako lahko razumemo tako statično kot v času) in kratko časovno obdobje (kaj pomeni kratko, lahko definiramo samo v primerjavi z drugimi obdobji). Najboljši abstrakten primer preloma smo opredelili kot pojav, pri katerem so se v največji meri zgodile spremembe znotraj največjega števila najpomembnejših segmentov družbe, ki je prostorsko najbolj razširjen in je v največji meri vplival na največje število ljudi. Hipotetično bi to lahko bila jedrska apokalipsa, v zgodovini pa po našem mnenju najboljša primera prelomov predstavljata poljedelska in industrijska revolucija. Za sistematično uporabo preloma smo vpeljali princip (ne)primerljivosti prelomov (glede na časovni, prostorski, kvalitativni kontekst in intenzivnost). Percepcijo sodobnikov in vlogo namena v zgodovini smo obravnavali kot dodatna kriterija, ki sta s prelomom povezana na različne načine, ne spadata pa med osnovne dimenzije. V drugem delu smo na podlagi izhodišč iz prvega dela analizirali utemeljene in neutemeljene primere prelomov in z njimi povezano argumentacijo, obravnavali glavne kriterije periodizacije kot dela zgodovinopisja, ki je najbolj povezan s problemom prelomov, pojem preloma razmejili od sorodnih pojmov (epistemološki prelom, revolucija in transformacija) in na podlagi razlik v osnovnih dimenzijah predlagali in ponazorili dve vrsti prelomov, %iniciator% in %katalizator%, ki jih je po našem mnenju smiselno posebej obravnavati. Z obravnavo preloma z različnih vidikov in v različnih kontekstih smo poskušali podati čim bolj celostno analizo tega pojma. V dodatku smo opisali nekatere značilnosti razvoja zgodovinopisja (skozi analovsko šolo), ki vplivajo na razumevanje pojma zgodovinskega preloma.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - 2020 ; Ljubljana : [R. Dolar]
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 79868675

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
Faculty of Arts, Central Humanities Library, Lj. Ljubljana FFLJ reading room 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...