Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Vpliv klimatskih sprememb na erozivnost kamnin na območju Slovenskega primorja : diplomsko delo = The effect of climate changes on the erosion of rocks in the Slovene littoral region : Graduation thesis
    Činč, Petra
    Erozija tal je v Sloveniji relativno malo raziskana. V večini slovenskih državnih publikacij, ki obravnavajo tla, je erozija tal sicer omenjena, a po navadi ne več kot to. S podobnim problemom sem se ... soočila tudi na območju Slovenskega primorja. Obravnavano območje zajema ozemlji občin Izole in Pirana. Glavni namen moje diplomske naloge je oceniti današnje stanje erozivnosti kamnin in spremembo le-te zaradi povečanja intenzitete padavinskih dogodkov, ki nastanejo kot posledica klimatskih sprememb. Namen je spoznati in ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na erozijo tal, izbrati primeren model za opis erozije tal v Slovenskem primorju, izris karte današnjega stanja ter kart povečanega srednjega letnega sproščanja tal ob dvigu povprečne letne temperature od 0,5 do 6,4 °C. Globalno segrevanje ozračja in spreminjanje podnebnih dogodkov je vse bolj aktualna in pereča tematika. V zadnjih tridesetih letih smo priča spremembam, ki se kažejo v dvigu srednje letne temperature, in sicer za 0,61 °C, ter v povečevanju intenzitete padavinskih dogodkov. Srednja letna količina padavin ostaja več ali manj enaka, tako se padavinski dogodki zgoščajo v ekstremne vremenske dogodke. To so predvsem dogodki, ki povzročajo škodo: poplave, suše, pozebe, neurja, ... Z uporabo Gavrilovičeve metode sem izdelala sem model oziroma napoved erozije v luči podnebnih sprememb. Najprej sem podatke pridobila od pristojnih institucij, jih pregledala in uredila ter obdelala in pretvorila. Sledila je prostorska analiza podatkov, iskanje, povezovanje in predstavitev prostorskih podatkov ter predstavitev in ocena rezultata. Oceno srednjega letnega sproščanja tal sem izvedla s pomočjo programskega paketa Surfer. Za vsak koeficient in faktor Gavrilovičeve enačbe, sem izrisala karto in predstavila rezultat. Posamezne geoinformacijske sloje sem nato združevala po Gavrilovičevi enačbi v končni prikaz. Izrisala sem karto reliefa, naklonov, povprečnih letnih padavin, povprečnih letnih temperatur, vegetacijske pokritosti tal, erodibilnosti tal, erozijskega koeficienta in srednjega letnega sproščanja tal. Razvidno je, da prevladujejo območja, kjer erozija doseže 114 t /ha letno. Številčna so tudi območja, kjer je erozija minimalna oziroma tam že poteka akumulacija erodiranega materiala, in sicer do 10 t /ha letno. Ne smemo pa spregledati niti območja, na kateri doseže erozija vrednosti tudi do 177 t / ha letno. Glede na napovedan dvig srednje letne temperature, sem izrisala še karte povečanega sproščanja tal zaradi dviga srednje letne temperature. Temperaturo sem povečevala za 0,5 °C vse do 4 °C, ki je tudi napovedano povišanje srednje letne temperature za območje Sredozemlja. Za primerjavo sem izrisala še najhujši scenarij, in sicer povečanje ob 6,4 °C. Ob povišanju za 0,5 do 1 °C ni opaziti večjih sprememb. Ob povišanju za 1,5 do 3 °C je opaziti, da se bo erozija povečevala na že prej izpostavljenih območjih. Ob povišanju za 3,5 do 4 °C pa je opaziti povečanje srednjega letnega sproščanja tal tudi na območju ravnin, kjer danes poteka komaj zaznavna erozija oziroma že akumulacija erodiranega materiala. Ob povišanju srednje letne temperature za 6,4 °C pa bi se erozija povečala za tudi do 60 t / ha letno. Glede na to, da so sprejemljive izgube tal do 10 t / ha letno, je vsekakor potrebno razmišljati o posvečevanju več pozornosti problematiki erozije. Zmanjševanje sproščanja tal je nujno, če želimo zadržati naravno rodnost tal in ohraniti neporušeno ekološko ravnotežje pokrajine. Na erodibilnost tal vplivajo zlasti vrsta tal, naklon površja in padavine, pomembna dejavnika pa sta tudi vrsta rabe tal in način obdelovanja zemljišč. Varovanje pred erozijo zahteva načrtna in dolgoročna vlaganja, ki bi se, glede na visoko intenzivnost procesov, vsekakor povrnila. Nič namreč ne more nadomestiti nekaj tisoč ton tal, ki jih letno izgubimo v Slovenskem primorju.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [P. Činč], jan. 2011
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 874078

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
NTF, Department of Geology, Ljubljana Ljubljana NTFGEO outside loan 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry