Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
ALL libraries (COBIB.SI union bibliographic/catalogue database)
  • Jurska plasti Slovenskega bazena v narivni luski Mačjega potoka na južnih pobočjih Črne prsti : diplomsko delo = Jurassic beds of the Slovenian basin in the Mačji potok thrust sheet on mt. Črna prst southern slopes
    Svetličič, Erik
    Raziskano področje pripada geostrukturno Julijskim Alpam, natančneje Tolminskemu pokrovu, ki ga sestavljajo trije manjši pokrovi in sicer Podmelški, Rutarski in Koblanski. Neposredno pod Koblanskim ... pokrovom je bil tokom kartiranja dokazan obstoj tektonske luske, ki je spodaj omejena z narivnico, ter meji na zgornjo flišoidno formacijo Rutarskega pokrova, navzgor pa s karnijskimi apnenci Koblanskega pokrova. Luska je bila glavno področje raziskav v pričujočem delu. Grade jo spodnjejurske do spodnjekredne kamnine Slovenskega bazena. Kamnine v spodnjem delu luske pripadaj o krikovski formaciji, ki jo označujejo presedimentirani in hemipelagični apnenci. Formacijo sem razdelil na dva dela. Za spodnji člen so značilni sivi, predvsem debeloplastnati kalkareniti, v zgornjem členu pa prevladujejo sivi, tankoplastnati mikritni apnenci z gomolji in polami roženca in redke plasti kalkarenita. Mikritni apnenci so tipa wackestone. Sestavljajo jih predvsem peloidi in fosili, od katerih je največ ehino- dermov. Kalkareniti so večinoma tipa grainstone, redkeje packstone. Sestavljajo jih ooidi, peloidi, intraklasti in fosili, od katerih prevladujejo ehinodermi. Prisotne so še foraminifere, klasti školjk in polžev, redko se pojavljajo spongije rodu Cayeuxia. V vrhnjem delu formacije kalkarenite sestavljajo ehinodermi in intraklasti. Določena je bila liasna foraminifera Agerina martana Farinacci. Nad krikovsko formacijo je z ostro mejo odložena perblanska formacija. Označujejo jo laminirani in masivni rjavi laporovci do glinavci, ki vsebujejo velike apnenčeve klaste. Klasti so tipa wackestone in jih sestavljajo predvsem fosili, od katerih so zastopani ehinodermi, radiolariji, spongijske spikule in foraminifere. V klastu apnenca j e bila določena liasna foraminifera Agerina martana Farinacci. Debelina perblanske formacije (0,6m) je najtanša do sedaj poznana. Perblanski formaciji sledi tolminska formacija. Spodnji člen TI sestavljajo plastnati, okre- menj eni apnenci in roženci. Za zgornj i člen T2 so značilni plastnati radiolarij ski roženci z vmesnimi plastmi laporovca, ki v vrhnjem delu tvori do 50 % skladovnice. Roženci so sprva zeleni, nato postanejo vijoličasti. Na meji medčlenoma se pojavijo plasti presedimentiranih debeloplast- natih kalkarenitov, ki vsebujejo pole in gomolje roženca. Sestavljeni so večinoma izooidov, peloidov in intraklastov, manj je ehinodermov. Od fosilov so prisotne še redke foraminifere, klasti školjk in polžev. Določeni sta bill foraminiferi Protopeneroplis striata Weynschenk in Spiraloconus giganteus Cherchi & Schoeder. Tolminska formacija preide v biancone apnenec, ki je svetlosive barve, tankoplastnat in laminiran. Večinoma je tipa mudstone. Sestavljajo ga fosili, od katerih so prisotni radiolariji in kalpionele vrste Calpionella alpina Lorenz. Korelacija razvojev luske s preostalimi profili Slovenskega bazena pokaže, da spodnji člen krikovske formacije še najbolj odgovarja razvojem v severenem delu Slovenskega bazena, natančneje razvojem na Kobli. Medtem pa zgornji člen krikovske formacije, perblanska in tolminska formacija najbolj odgovarjajo razvojem na Perbli, ki se je odlagala v centralnem delu bazena. Razvoj biancone apnenca je v vseh profilih praktično enak in ne omogoča umestitve v paleogeografski prostor.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [E. Svetličič], 2011
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 918110

Library/institution City Acronym For loan Other holdings
NTF, Department of Geology, Ljubljana Ljubljana NTFGEO outside loan 1 cop.
loading ...
loading ...
loading ...