Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Faculty of Arts, Lj. - all departments (FFLJ)
OHK FF oddelčne knjižnice bodo imele v času poletnih mesecev nekoliko prilagojene urnike. Poletne urnike si lahko ogledate:
Poletni urniki
  • Likot na Turčinot vo makedonskata kniževnost = Podoba Turka v makedonski književnosti : diplomsko delo
    Ilievska Završnik, Ana
    V svojem diplomskem delu opisujem podobo Turka v makedonski književnosti. Na podlagi treh makedonskih del: Makedonska krvava svadba, Kaleš Anga in Balkanot ne e mrtov ili magija edelvajs poskušam ... prikazati podobo Turka. Na začetku predstavim dela in tudi vlogo, ki jo imajo v tistem času. Vsako delo ima svoj pomen v makedonski književnosti in tudi svojo vlogo. Poskušam zajeti bistvo del in prikazati čas v katerem so nastajala. V drugem delu poskušam (v luči imagologije) prikazati, kako so Turki opisani, kakšna je njihova podoba ter kakšno vlogo imajo v delih, ki jih obravnavam. To poglavje zaključim s sterotipi, oz. s tem, kakšne predstave lahko imamo o drugih kulturah, nacijah pa tudi o samem sebi. To je odnos, ki ga ima pripadnik ene skupine do druge ter do samega sebe. S stereotipi vrednotimo druge in sebe v odnosu do drugih. Na pripadnike druge skupine nekako gledamo, da so enaki. Jih obravnavamo kot celoto, ne kot posameznike. Pripisujemo jim skupne lastnosti in tako pride do tega, da nekako mislimo, da so vsi Črnogorci leni, da so vsi Nemci precizni in organizirani in podobno. Vse dokler so ti stereotipi v nekem normalnem kontekstu, ki ne daje neke posebne grde konotacije, je to nekako sprejemljivo. Vendar se rado zgodi, da začnemo pretiravati in manipulirati s stereotipi, in potem pride do tega, da se začnemo tudi grdo vesti do pripadnika druge skupnosti. Dobro vemo kakšnen je vsesplošni odnos, ki ga imamo Slovenci do %južnjakov%. Podobno se dogaja tudi v Makedoniji. Beličanec nam v svoji kolumni o stereotipih poudarja, da imajo Makedonci različen odnos do muslimana Turka ali pa do muslimana Albanca. Če je bil pred časom razvit ta strah pred Turki, se sedaj rado ponavlja, da je strah pred Albanci še kako prisoten. Ko se enkrat zakorenini stereotip v določeni zavesti, ga je zelo težko izkoreniniti. V Makedoniji je bilo potrebno dolgo časa, da se je nekako vzpostavil normalen odnos s Turki, da se jih ne gleda več skozi prizmo eksploatatorjev, ampak da so se znova vzpostavili prijateljski odnosi. Avtorja Černodrinski in Popov sta hotela v svojih delih, ki pripadata nacionalnemu literarnemu kanonu, vsak na svoj način prikazati čas, v katerem so vladali Turki. To je bil seveda poseben čas, ki je pripadal samo Otomanskemu imperiju. Dukovski nam predstavi drugačen čas, čeprav vemo, da se dogaja oz. da opisuje ta isti čas. Opisano je isto obdobje s tem, da so vsi ti stereotipi in klišeji razbiti. Točno vemo, da je povzemal po delu Makedonska krvava svadba, vendar je s tem razbijanjem stereotipov in spreminjanjem predstave od krutega Turka na romantičnega Turka predstavil, kako se sedaj gleda na to stvar. Kaj vse je potrebno storiti, da se nekako odtrgamo iz zgodovine in začnemo drugače gledati na stvari. Černodrinska Cveta in Cveta iz drame Dukovskega je sicer ista oseba vendar z različnima karakterjema. Cveta je pri Dukovskem osvobojena vseh kolektivnih stereotipov in zastopa svoja stališča ter vrednote. Na Osmana ne gleda kot na tirana, osvajalca, temveč kot na nekoga, ki ji je pokazal nek drug svet. Spoštuje njegovo kulturo, oziroma se ji ne zdi, da je tako ogabna, kot se je zdelo Cveti v delu Makedonska krvava svadba. Lik Cvete doprinese v delu Dukovskega, da se njena kultura preseli na Osmana. Proti koncu opišem tudi pojem poturčevanja in motive nasilja, ki se pojavljajo v analiziranih literarnih delih. Poturčevanje je zelo pogost način, ki so se ga posluževali Turki, ko so hoteli doseči svoje cilje. V delih se najpogostejše pojavljata fizično in psihično nasilje, ki ga na koncu ponazorim s citati iz del. Samo v drami Dukovskega se pojavi fizično nasilje v obliki seksualnega nasilja, ko Osman beg zadovoli svoj apetit po spolnosti pri Rasimu, ter, ko Rasim posili Cveto.
    Type of material - undergr. thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [A. Ilievska Završnik], 2014
    Language - macedonian
    COBISS.SI-ID - 54217058

Call number – location, accession no. ... Copy status Reservation
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-SHM 0000000108 ILIEVSKA ZAVRŠNIK A. Likot
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-SHM 108 ILIEVSKA ZAVRŠNIK A. Likot
available - reading room
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-SHM 0000000108/CD ILIEVSKA ZAVRŠNIK A. Likot
OHK - Slovenistika in slavistika
 D-SHM 108/CD ILIEVSKA ZAVRŠNIK A. Likot
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...