Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Faculty of Arts, Lj. - all departments (FFLJ)
OHK FF oddelčne knjižnice bodo imele v času poletnih mesecev nekoliko prilagojene urnike. Poletne urnike si lahko ogledate:
Poletni urniki
  • Disciplina in kazen v slovenskem pedagoškem tisku v času med obema vojnama [Elektronski vir] : doktorska disertacija
    Tesla, Marijeta
    Politično dogajanje pri nas je bilo med obema vojnama pestro, kar se je kazalo tudi na področju šolstva. Učiteljstvo je bilo v tem času politično razdeljeno; na Slovenskem sta se oblikovali dve ... politično nasprotni učiteljski organizaciji: liberalno usmerjena Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev (v nadaljevanju: Zaveza), ki se je leta 1920 pridružila Udruženju jugoslovanskog učiteljstva s sedežem v Beogradu in poverjeništvom v Ljubljani, ter klerikalno usmerjena Slomškova zveza. Zaveza se je največ zavzemala za uvedbo enotne šole. S temi predlogi pa so prenehali, ko je kralj Aleksander z uvedbo diktature uvedel tudi Zakon o narodnih šolah. Osnovna šola je postala enotna in obvezna po vsej Kraljevini SHS. Zakon je uvedel tudi splošno in obvezno osemletno šolo. Pravilniki in šolski redi, ki so se v obdobju med obema vojnama pojavljali, so jasno določali pravila obnašanja učencev v šoli, za nespoštovanje pravil pa so bile določene kazni, ki so jih izvrševali strokovni delavci na šoli. Pestro dogajanje ni potekalo samo na političnem področju ter področju vsebinske in organizacijske strukture šolstva, ampak tudi na področju pedagogike. Na tem področju lahko med obema vojnama govorimo o pedagoškem pluralizmu, ki ga zaznavamo tudi v Nemčiji, od koder so naši predstavniki pedagoških tokov ideje večinoma tudi črpali. Na področju pedagogike so se med obema vojnama pojavljali naslednji pedagoški tokovi, ki so bili bolj ali manj teoretično izoblikovani. Herbartizem, ki je bil v zatonu in duhoslovno (kulturno pedagogiko bi lahko uvrstili v bolj teoretično razdelane pedagoške tokove, reformsko in socialnokritično pedagogiko pa v manj teoretično razdelane pedagoške tokove. V tuji literaturi ne zasledimo socialnokritične pedagogike kot samostojnega pedagoškega toka, vendar ne zanikamo njenega obstoja, saj se v pisanju različnih pedagogov pojavljala v obliki konceptualnih nastavkov (Protner 2000a; Medveš 2010a, 2010b, 2011). Herbartizem enačimo s pojmom "stara šola". Eden izmed pedagoških tokov, ki je kot znanstvena in teoretska smer pedagogike nadomeščal herbartizem, je bil duhoslovna pedagogika, ki je k nam prišla iz Nemčije. Na Slovenskem sta najvidnejša predstavnika duhoslovne (kulturne) pedagogike Karel Ozvald in Stanko Gogala. Kot nasprotovanje herbartizmu in "stari šoli" se je razvila Na Slovenskem je prevladovala kulturna pedagogika, vendar se je obdržal izraz, ki vsebuje duhoslovno in kulturno pedagogiko (Vidmar 2009b, str. 49). Izraz duhoslovna (kulturna) pedagogika uporabljamo, ko opisujemo duhoslovno (kulturno) pedagogiko na Slovenskem, ko uporabljamo izraz duhoslovna pedagogika pa opisujemo duhoslovno (kulturno) pedagogiko v tujini. reformska pedagogika. Gibanja znotraj tega toka so bila heterogena. Reformska pedagogika pri nas in drugje po Evropi ni dosegla teoretske in konceptualne enotnosti, ampak se je pojavljala predvsem v obliki praktičnih pedagoških konceptov in rešitev. Podobno kot za reformsko pedagogiko, velja tudi za socialnokritično pedagogiko. Duhoslovna (kulturna) pedagogika reformske pedagogike in njenih gibanj ter socialnokritične pedagogike ni zavračala. Z namenom lažje razumeti pisanje avtorjev v slovenskem pedagoškem tisku med obema vojnama smo raziskali pojma disciplina in kazen. Disciplino opredeljujemo kot red, ki se vzdržuje na podlagi podreditev pravilom in predpisom, ki jih je postavila družba, v kateri posameznik živi. Disciplina poskrbi, da se otrok podvrže zakonom, da bo znal presojati, kaj je prav in kaj ne. V začetni fazi moralnega razvoja se otrok podredi zadovoljevanju lastnih potreb in podrejanju avtoritet okrog sebe, v poznejših pa se podredi družbenim pravilom, saj je sposoben sam odločati o moralnih dilemah. Kazen opredeljujemo kot ukrep proti krivemu in kazensko odgovornemu storilcu kaznivega dejanja, prestopka ali prekrška. Odvrnila naj bi ga od ponovitve prekrška, vendar na pedagoškem področju obstaja tveganje porušitve pozitivnega čustvenega stika med otrokom in vzgojiteljem. Različne usmeritve kaznovanja lahko strnemo v tri teorije kaznovanja: retributivno, utilitaristično in abolicionistično teorijo kaznovanja. Z analizo člankov, ki so obravnavali discipliniranje in kaznovanje v slovenskem pedagoškem tisku v času med obema vojnama (v našem izbranem vzorcu), smo ugotovili, da so se najpogosteje pojavljale ideje, ki jih lahko uvrstimo v okvir reformske pedagogike, in preplet idej duhoslovne (kulturne) in reformske pedagogike. Ideje duhoslovne (kulturne) pedagogike so se v vzorcu pojavljale redkeje kot ideje reformske pedagogike, in sicer verjetno zato, ker so se razvijale predvsem na univerzitetni ravni. Zelo malo člankom bi lahko pripisali značilnosti socialnokritične pedagogike, in sicer najverjetneje zato, ker v času med obema vojnama ni bila teoretično razdelana. Najmanj člankov smo pripisali značilnosti herbartizma, saj je bil v tem času že v zatonu. V nekaterih člankih se prepletajo ideje dveh ali več pedagoških tokov, vendar več kot polovica člankov vsebuje ideje, ki bi jih lahko pripisali samo enemu pedagoškemu toku. Z vidika teorij kaznovanja pa bi lahko največ analiziranih člankov uvrstili v kontekst utilitaristične teorije kaznovanja. Reformska pedagogika je v večji meri zagovarjala ideje utilitaristične teorije kaznovanja pa tudi abolicionistične teorije kaznovanja, a v manjši meri kot ideje utilitaristične teorije kaznovanja. Tudi socialnokritična pedagogika je največ zagovarjala ideje utilitarizma. Herbartizem je večinoma zagovarjal ideje retributivne teorije kaznovanja, medtem, ko je duhoslovna (kulturna) pedagogika bila nekje vmes, med retributivno in utilitaristično teorijo kaznovanja. Z analizo člankov smo dobili vpogled v discipliniranje otrok. V izbranem vzorcu se pojavljajo bolj preventivne kot kurativne ideje discipliniranja otrok. Avtorji so poudarjali izogibanje in preprečevanje neustreznega ravnanja otrok. Vloga učitelja se postavlja v ozadje, saj prehaja v vse bolj aktivno vlogo otrok, ki sodelujejo in soustvarjajo klimo v razredu. Vse bolj se uveljavljajo koncepti "samoupravljanja" in "samovladanja" ali t. i. "šolske občine", ki k nam prihajajo iz tujine, predvsem Amerike in Rusije, pojavljajo pa se večinoma v člankih, ki smo jih uvrstili v duhoslovno (kulturno), reformsko in socialnokritično pedagogiko. Vse bolj se priporoča uporaba novih, alternativnih načinov discipliniranja otrok.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Kobetič], 2017
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 64524386

Call number – location, accession no. ... Copy status Reservation
OHK - Pedagogika in andragogika
37(497.4)(091) TESLA M. Disciplina OHK - Pedagogika in andragogika
37(497.4)(091) TESLA M. Disciplina 		loan not possible
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry