This article presents a new framework for studying the canonization of "cultural saints." The framework is devised as a tool for systematically dealing with various cases of canonized artists, but ...fits especially well with the "national poets" and other writers celebrated and canonized in Europe during the (long) nineteenth century. It is derived from the distinction among the a) canonical "potentials" inherent in the candidate's biography and works wtae), canonization in the narrow sense, which mosdy relates to the posthumous "afterlife" - distinguishing between b) the more static inventio and c) the dynamic-perpetual cultus - and d) the implications (or consequences) of the entire process for broader society (virtutes). After initial remarks regarding the proposed concepts of cultural saints and canonization, key elements of the framework are discussed in the central part of the paper. The conclusion outlines opportunities for future research. PUBLICATION ABSTRACT
V tern oziru je posebej zanirnivo Lahovo razrn is anje 0 nacionalnern pesniku. Ivan Lah z zanirnanjern in celo presenecenjern ugotavlja, da Cehi leta 1905 taksnega pesnika se nirnajo, kajti »ako ...danes vprasas Ceha, kateri je najvecji ceSki pesnik, dobis razlicne odgovore« (368). Vprasanje lahko zastavi Ie nekdo, ki koncept )majveejega pesnika« oz. kandidata, ki se konceptu prilega, ze ima; torej nekdo, ki ze od Stritarja naprej dobro ve, kdo je )mjegov« Puskin, Dante, Racine ali Mickiewicz (prim. S1RITAR 1866: 48). Slovenci sicer vee verno 0 Kolhirju, Celakovskem ali Erbnu, ugotavlja Lah, pa vendar je 1'v1acha na dobri poti, da koncno zasije v polnern sijaju, kajti »zgodi se v svetovni knjizevnosti, da se prikaze talent, kotrneteor zasije, razsvetli tern 0 in izgine ... « (LAH 1905: 368). Iu bi bilo seveda mogoee pomisliti, da so Cehi svoj meteorski talent »svetovne knjizevnosti« prepoznavali z neko zarnudo ali nelagodj ern , kije bdkone povezano z dejstvorn, da Macha ni nacionalist. Sele ko je bilo Machovo kratko in silovito zivljenje, ki se je koncalo z obveznirn trpljenjern in zrtvovanjern, rnozno interpretirati kot rnucenistvo za narodno stvar, se je odprl prostor za prevrednotenje J\!ache in njegov (zapozneli) naskok na eeski Parnas. Se vee, da bi Cehi odkrili svojega nacionalnega pesnika, se je rnoral- podobno kot v slovenskern prostoru - zgoditi preobrat v vrednotenju; zasuk od nacionalizrna k esteticizrnu? Na ta zasuk je utegnilo vplivati dejstvo, da je institut nacionalnega pesnika nastal tudi kot refieks na oblikovanje (asimetriene) svetovne knjizevnosti; kandidati torej rnorajo zadostiti rnerilorn univerzalne (estetske) primerljivosti, ne pa Ie lokalnim (prim. Nemoianu 2002). 29. avgust 1834 Sla sva zarana. Krasna pokrajina. Najlepsa na poti v okolici Ljubljane. Drugi Dllllajean. Ljubljanski grad. Neurnanna sva sreeala. Moravci so se oglasali. Gozdie pred mestom. Sla sva na policijo. Sami Cehi. Knjige kupovala. Gospod profesor. Sla sva h g. dokt. Presernu. Gospod doktor Krobath. Povabilo. Dobila sva knjige. Kupila sva. Iskala sobo. Nazaraer. Crni orel, Nro. 5. Kaffehaus pred Theatrom. Promenada. Na deski pise: »Zur Bequemlichkeit der Spazierenden wird gebeten, das Begriissen durch Abnehmen des Hutes zu beseitigen.« Gospod Preseren in gospod Brallller prisla v kavarno po naju. Draga kava za 20 kr. Sli smo na rake. Med tern smo pili vino injedli kruh. Nato sta prisla g. dr. Crobath in g. dr. Toman. Tako smo bili sami juristi. Jedli smo seulm. Nato dvakrat neizrnerno velike rake. 4 sem moral pojesti. Nato prazen krap. Prevajali smo Kollarja. Nato je prislo drago vino v zapeeatenih steklenicah. Govorilo se je 0 profesorju Vodniku. Kako so rezali speh. Plaeevali vnaprej. Nato 0 Kopitarju. Presernov sonet 0 njem. ABCKrieg. Nato je bilo govora 0 Koroscih. 0 Slaviji. Vzklikali smo: Naj zivijo Slovani. Nato se je pelo. G. Toman je bil zelo druZaben. Poljub. Gospod Preseren je skakal. Kje jih imate Nemci. In nato se vee: Ze dolgo nismo Ipili gal itd. Gospod Tomanje tolkel po mizi in pogosto potegnil; krieali z nami: Ze je cas itd. Bliskale so se oei. Na yes glas. Vabilo na skrivno mesto za naslednji dan. Sli scat. Strobach lezal na eelu mize. Peljali so nas domov. Mene gospod doktor Crobath. Opotekal sem se. Kako smo prisli domov, ne vern. Gospod Preseren in Toman sta postavila skupaj postelje. Strahovit truse. Hotela metati stole. ZmerjaJ svinja itd Bolezen. VaJjal se v tern. Ni vedel, da me je grozno pokozIa1. Tarnanj e. Spominek. Note k sonetu. Zapelj evanja se je bala. Borko se je v jubilejnem leta tudi sam odpravil na Cesko, od koder je lahko iz prve roke porocal 0 stanju »rnachovskega kulta«. Izraza si ni izrnislil Borko; uporabil ga je ie Bohuslav Brouk v znamenitem eseju Machov kult iz leta 1936, ki se zacenja z udarno izjavo: »Obicajni ljudje, negotovi zaradi obcutka rnanjvrednosti, potrebujejo idole, ki bi se jim klanjali« (BROUK 1936: 77),14 nadaljuje pa se s pronicljivo neizprosnirn srneSenjern varuhov in prornotorjev Machovega kulta, ki jim Brouk °Cita parazitiranje in uzurpacijo Machove urnetniske genialnosti za nacionalisticne narnene. Borko do kulta ni zavzel Broukovega kriticnega stalisca, ki je ceskernu zagovorniku psihoanalize in nadrealizrna nakopalo sodni spor s Karlorn Janskim zaradi ialitve easti in obrekovanja (prim. VASAK 2007: 107-11), temvee se je z vsem iarom prikljuCil nacionalistieni evforiji. V Jutru je tako 10. junija 1936 v elanku Romanje na grob K. H. Mache poroeal 0 treh velikih stoletnih razstavah (»velika razstava v rnestu Machove srnrti, Litorneficah, dalje razstava v praskern Narodnern rnuzeju, ki je zbrala predvsern slovstvene dokurnente, in razstava v osrednji knjiznici rnesta Prage, ki je posvecena pesnikovi ikonografiji in njegovernu vplivu na likovno umetnost«), 0 celi vrsti novih izdaj Machovega dela (»prav te dni se je pojavila na knjiZnern trgu stota izdaja 'Maja'«), rned njirni tudi razkosna izdaja v podobi rnisala, kije izsla Ie v 36. izvodih, ter celo )>unikatno ilustrirano izdajo, ki jo je dal natisniti neki tovarnar kot bozicno darilo svoji zeni« (BORKO 1936c: 4). Pisal je tudi 0 poplavi novih publikacij, med njimi 0 izdajah zbranega dela, monografiji o Machovem liku Miroslava Novotnega ter Albumu K. H. Machy z uvodom prof Arneja Novaka. Po drugi svetovni vojni je bilo neposredno slovensko zanirnanje za Macho rnanj opazno. Ljubljanska prigoda iz leta 1834 je ohranila svoje mesto v analih literarne zgodovine, vendar je - ob odsotnosti novih razkritij - prejsnja raziskovalna zagrizenost °Citno popustila. V knjigi 0 vezeh rned slovensko in ceSko drama Dusan Dusan MORAVEC ornenja »intirnen spornin« na srecanje dveh velikanov v praskern literarnem arhivu, namrec Presernov portret in podobo Ljubljane (MORAVEC 1963: 19). Forrnulacija zbuja vtis, da gre za nekaj novega, toda v resnici je obisk strahovskega literarnega arhiva razkril, da ~re za naplavine poznejsih rodoljubnih izrnenjav.18 Tako razen Presernovega pisrna Celakovskernu in J'v1achovega popotnega dnevnika ni drugih dokurnentov 0 neposrednih stikih rned pesnikorna. 19 Machova poezija, ze dotlej razmeroma dobro predstavljena v slovenskih prevodih, je leta 1970 dozivela se vkljuCitev v elitno zbirko Lirika, za katero je izbor, nov prevod in studijo prispeval Dusan Ludvik; po Lahu (1911, 1922) in Debeljaku (1939) se je torej eelotnega Maja lotil ze tretji prevajalee. V osemdesetih sta nastali studiji, ki sta med drugim dodatno osvetlili cesko recepcijo razrnerij rned Macho in Presernorn (Lipovec 1981, z novirn prevodom dnevniskih odlomkov, in Stieh 1987). Sledilje se enkrat popravljen prevod odlornka iz Machovega dnevnika, s katerirn Jonatan Vinkler v knjigi 0 slovensko-ceskih kulturnih stikih vpelje poglavje 0 :tv1achi in Presernu»v prirnezu nacionalizrna«; v njem prim erj a reeepeijo obeh pesnikov v domaCih literarnih kulturah, kjer sta bila sprva oba delezna zavrnitve z vidika nacionalisticnega utilitarizrna, pozneje pa sta postala reprezentativna naeionalna pesnika (VINKLER 2006: 257-284).
This paper addresses the economics and ideologies that influenced Slovenian literary mediation in four very dissimilar historical periods of Slovenian book production and circulation: the Habsburg ...Monarchy (1 779-1918), the interwar period (Royal Yugoslavia, 1918-1945), the communist period (Federal Yugoslavia, 1945-1991) and the democratic period (the Republic of Slovenia, from 1991). The analysis considers three groups of factors (or constraints) that condition the production and circulation of books (and ideas) in general: economic factors, political (ideological) factors, and networkingfactors. As a small system, Slovenian literature turns out to be special in many respects and only partly governed by market logic. PUBLICATION ABSTRACT
Koncept kulturnih svetnikov, kot ga razumemo v okviru projekta Kulturni svetniki evropskih nacionalnih drzav (CSENS), je vezan predvsem na raziskave kulturnih nacionalizmov na evropski celini v ...obdobju »dolgega« devetnajstega stoletja, tj. nekje od konca 18. stoletja pa do prve svetovne vojne.2 Primerjalno preucevanje kulturnih nacionalizmov je med drugim pokazalo, da so si vzorci in modeli, po katerih so se oblikovale nacionalne kulture, presenetljivo podobni. Kljub poudarjeni samopercepciji lastne singularnosti so tako rekoc vse literarne kulture, tako tiste z dolgo tradicijo kot tiste, ki so bile prakticno sele v nastajanju, v tem casu operirale z identicnimi razvojnimi matricami »kultiviranja nacionalne kulture«: od jezikovnega kodificiranja (pisanja slovnic in slovarjev), zbiranja ljudskih gradiv, obujanja zgodovinskih tradicij, kostumov in ljudskih festivalov, do spodbujanja nove ustvarjalnosti in zivahnih dejavnosti sportnih drustev (Leerssen 2006: 570-573). Temelj taksnih dejavnosti, za katerimi so stala prizadevanja intelektualnih elit, ki so scasoma sirile svoje zaledje, je bilo v resnici razsvetljensko kultiviranje, sistematicno »preroditeljsko « delo. Toda taksno racionalno jedro je imelo tudi svoj nekoliko manj racionalni, zato pa toliko bolj custveno nabiti protipol, ki je brzkone odlocilno prispeval k temu, da so nacionalna gibanja mogla prestopiti v tisto fazo, kjer so se intelektualnim elitam pridruzile sirse mnozice (Hroch 1993: 6-8). Ta protipol predstavljajo »kulturni svetniki«, narodni izbranci iz umetniskih vrst, ki so postali predmet intenzivnega cescenja, kulta in kanonizacije.3 Opozoriti seveda velja, da golo prestevanje obelezij utegne voditi v nekatere metodoloske stranpoti ali celo napake, ki bi se jim bilo treba na vsak nacin izogniti. Prva taksna napaka je ignoriranje casovnice nastajanja spomenikov. Ce namrec opazujemo le aktualno (geografsko) razpostavitev spomenikov, iz nje ni razviden zgodovinski potek nastajanja mreze, ki je pravzaprav kljuc do vsake smiselne interpretacije. Druga napaka, deloma povezana s prvo, bi utegnila biti »uravnilovka«. Poudariti je treba, da niso vsa obelezja enako pomembna. Kot ena izmed moznosti za njihovo rangiranje se kaze ocena vloge, ki so jo odigrali v komemorativnem kultu. Med kategorijami, pomembnimi z vidika reprodukcije kanonicnega statusa in njegove transmisije v prostoru in casu (cultus), so s prostorskega vidika nedvomno najbolj zanimivi rituali.9 Predvsem v drugi polovici 19. stoletja se je po Evropi v zvezi s kulturnimi svetniki razvila izredno pestra paleta ritualnih dejavnosti. Podobno kot v krscanskih kultih svetnikov so bili rituali pogosto povezani z dnevom smrti, ki je seveda hkrati tudi dies natalis, dan prerojenja v nebesko obcestvo svetnikov; se posebej mnozicne slovesnosti pa so predvsem po letu 1850 nastajale v zvezi s »kultom stoletnice « (Quinault 1998). Ze povrsen pogled pokaze, da so sredisca najvecjih ritualov ostajali grobovi oz. nagrobni spomeniki, rojstne hise ter novi veliki spomeniki na odprtih prostorih (na trgih, parkih) v metropolah. Poleg teh osrednjih zariscnih tock so bile tudi tiste manj pomembne pogosto integrirane v kaksen sirsi sklop, na primer ritualno romanje »po sledeh« - pogosto tudi kot del obvezne solske indoktrinacije v obliki komentiranih ekskurzij -, vsekakor pa kot dejavnik semanticnega kultiviranja (lokalnih) prostorov, njihove soudelezbe pri nacionalnem korpusu simbolnega kapitala, in na koncu seveda tudi turizma.10 Kot je bilo nakazano ze uvodoma, pogled na celoto spominskih obelezij neke literarne kulture pokaze precej raznovrstnejso sliko, kot bi jo dobili, ce bi se osredotocili le na tiste njene predstavnike, ki veljajo za kanonicne oz. najbolj reprezentativne. Nedvomno »kulturni svetniki« prednjacijo pri gostoti obelezij, pa vendar se jim pridruzuje tudi mnozica manj uveljavljenih zastopnikov literarne kulture, ki imajo svoje spomenike, svoje lokacije in svoje ustanove. To velja tudi za slovensko literarno kulturo. Mogoce je torej sklepati, da bi sistematicen popis in geografsko kartiranje mreze spominskih obelezij - nekaj podobnega trenutno ze poteka na Geopediji12 - ponudila moznosti novih uvidov v nastajanje slovenske literarne kulture, njeno sirjenje po geografskem prostoru pa tudi njen druzbeni pomen. Zato se je med snovanjem interdisciplinarnega projekta Prostor slovenske literarne kulture, ki je ze predvidel GIS kartiranje biografij izbranih 330 ustvarjalcev in drugih veljakov literarnega polja (prim. Marko Juvan 2012; Perenic 2012) uveljavila zamisel, da se ob kartiranju biografij popise tudi mreza spominskih obelezij, povezanih s temi avtorji.13 Presenetljivo malo je doslej evidentiranih spomenikov na literarno temo, le pescica, na primer kranjskogorski Vandotov Kekec, cerkniski Krpan ali skofjeloska Agata in Jurij iz Visoske kronike; nimamo pa na primer vecjih javnih kipov Bogomil ali Crtomirov, Krjavljev ali Tugomerjev, cetudi sicer obstaja bogata tradicija slikarskih in kiparskih upodobitev literarnih predlog.17 Pac pa se je pri urejanju vnosov izkazala zadrega pri klasifikaciji tistih spomenikov, ki so sicer markantno pozicionirani v javni prostor, a niso figuralni. Vzorcni primeri taksnih spomenikov so Presernova piramida-obelisk na Bledu (1883), ki pomeni prvo resno urbanisticno »intervencijo« slovenske literarne kulture, Levstikov spomenik v Velikih Lascah (1889), Zoisova piramida v Ljubljani (1927) ter ljubljanski spomenik Ilirskim provincam (1929), katerega zapletena simbolika med drugim meri na Vodnika. Ti spomeniki so zaenkrat evidentirani kot »spominski objekti«, vendar taksna klasifikacija ni optimalna in bi jih bilo morda bolj smiselno zajeti s kategorijo »nefiguralni spomenik na odprtem prostoru«. Tudi sicer se je kategorija »spominski objekt« izkazala za nekoliko prevec ohlapno. Ni namrec vseeno, ali je npr. rojstna hisa, hisa prebivanja, ali hisa smrti, zgolj oznacena s plosco ali pa je muzealizirana (v celoti ali pa le posamezne »spominske sobe«). V praksi naj bi skusali zajeti vse taksne objekte, ki so oznaceni s tablami, tudi ce niso spremenjeni v muzeje; smiselno pa bi bilo na neki nacin ohraniti omenjeno razlikovanje.18
Razprava obravnava omrežje spomenikov oz. spominskih obeležij slovenske literarne kulture, ki se je začelo oblikovati sredi 19. stoletja in je do danes močno zaznamovalo kulturno pokrajino slovenskih ...ozemelj. V prvem delu so nakazani zgodovinski vidiki nastajanja takšnih mrež, ki jih je mogoče razumeti kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora, povezano s kanonizacijo peščice vélikih "kulturnih svetnikov" in množice manjših slovstvenih veljakov. V nadaljevanju so komentirani delni rezultati projekta GIS kartiranja slovenskih literarnih spomenikov, njegove metodološke zagate ter možni prispevki k boljšemu razumevanju prostorov slovenskega slovstva.
The paper deals with the role of a book editoras a key mediatory function in the literary system. It strives to outline the complex network of factors and constraints that have an impact on editors' ...mediatory activities and choices. Three categories of such constraints are analyzed in greater detail: economic factors, political (ideological) factors, and networking effects. PUBLICATION ABSTRACT
Here, a wide range of problems can be envisioned, ranging from the quiet exclusion of anti-regime works in the regulated presses of totalitarian systems to contemporary cases of positive ...discrimination in favor of marginal social groups; from expert readers and committees, their structure and methods of nomination, to lists of works that ensure the translating publisher a certain subsidy - all of these are the ways that (cultural) politics are translated into practice in the production of an unstable intra- systemic boundary between "artistic" and "trivial." ...the mediatory role has to be put into a time perspective. ...it is hardly possible to avoid the question of whether the literary mediation in modern literary systems such as we have known since the eighteenth or nineteenth centuries will preserve its typical features in the future, or whether more fundamental modifications are to be expected. By empirically analyzing the "most useful" user reviews at the Ama20n.com internet site, she shows that the strongest impact factor is involvement, followed by author- and topicrelated reasons. ...she concludes, the choices in the internet age still follow certain patterns but, with the change of the mediatory role of readers from the informal towards more "institutional," the traditional mechanisms of mediation are loosing significance.
...it seeks to respond to contemporary trends in the arts, characterized by the fusion of individual artistic practices and extension into the spheres of science, politics, and economics. Because the ...mutual links between literature and music appear particularly strong, we sought to shed light on these junctions and intersections from an interdisciplinan' perspective, combining musicological and comparative analysis. ...the types of linguistic and musical signs, as well as the quality of their meanings, are basically incongruent. ...early amalgams between both art forms were forgotten in the nineteenth century, which was marked by the two very opposite Zeitgeist streams: on the one hand, the development of the sciences (especially Darwin's theory of evolution) was bringing empiricism to the fore, and on the other hand the pronounced cult of the arts was gaining distinct metaphysical features. According to Schumann, this hidden dimension, which opens up the transcendental vastness of the artistic meta-world, can only be revealed to a very sensitive listener.
In the last decades of the twentieth century, it became increasingly clear that the writing of national literary histories in the past was not only one of the main vehicles for the formation and ...dissemination of national literary canons – as one of its most manifest consequences – but that this also had other functions. One of the answers to the question of the role of literary historiography in various European regions, be it “in West or East, in great or small cultures,”1 is obviously related to the fact that national literary histories, even when applying the facets of the comparative approach, served as an instrument of cultural nationalism, the overall ideological matrix that strongly determined European literary cultures, especially in the nineteenth and twentieth centuries (cf. Leersen 2006). Facing the growing corpus of knowledge about the dynamics of national movements in Europe, many literary scholars insisted on a selfreflective, critical revaluation of the disciplinary past and on moving beyond the prevailing national(ist) orientation.
