Works by classical authors had a significant share in the aristocratic libraries of the Slovenian lands. While the selection of authors varied, there were some mainstays: Cicero, Horace, Ovid, Homer. ...The language of the books was either original or a German or French translation. All publications were furnished with commentaries and introductory chapters containing the authors’ biographies, often even with glossaries and grammar exercises. These additions, however, were considerably reduced in the 19th century. All library owners preserved classical language textbooks as well.
Dovoljenja za ustanovitev tiskarne je izdajala državna administracija. Poleg splošnih pogojev je bila predpisana tudi izobrazba, ki so jo morali imeti tiskarji. Ženske teh pogojev seveda niso mogle ...izpolnjevati, a jih kljub vsemu najdemo na vodilnih mestih tiskarn in knjigarn. Po določilih dednega prava so namreč po tiskarjevi smrti podedovale tako tiskarne kakor tudi pravico do opravljanja obrti. V članku so predstavljene ženske, ki so vodile tiskarne na Slovenskem oziroma so bile povezane s slovenskimi tiski od 16. do 19. stoletja. Izpostavimo lahko vsaj štiri, ki so s svojim delom prispevale k razvoju tiskarstva. Leta 1554 je v Tübingenu umrl tiskar Ulrich Morhart. Nasledila ga je vdova Magdalena Morhart in v obdobju, ko je bila na čelu tiskarne, je natisnila sedemnajst slovenskih knjig. Leta 1678 je podružnico svojega salzburškega tiskarskega podjetja v Ljubljani ustanovil Janez Krstnik Mayr. Nasledil ga je sin Jožef Tadej, a že 1695 je bila na čelu tiskarne njegova vdova Ana Barbara Mayr in tako postala prva tiskarka na Kranjskem. Tiskarno je uspešno vodila celo desetletje – do leta 1705. Sredi 18. stoletja je tedaj še vedno edino tiskarno v deželi podedovala Ana Elizabeta Reichard. Vodila jo je le dve leti – 1757–1759 – in v tem času tiskala knjige v štirih jezikih – slovenščini, nemščini, latinščini in italijanščini. Rozalija Eger je imela pomembno vlogo pri razvoju tiskarstva na naših tleh v 19. stoletju. Leta 1829 je ovdovela in prevzela tiskarno, ki jo je vodila vse do smrti leta 1871. Rozalija Eger je tiskala v treh jezikih – slovenščini, nemščini in latinščini.
Zgodovina frankfurtskega knjižnega sejma sega v drugo polovico 15. stoletja. Sredi 16. stoletja so začeli izdajati kataloge sejmov, ki so odličen vir za poznavanje knjig, predstavljenih na teh ...prireditvah. Po pregledu katalogov za 16. in 17. stoletje so v članku predstavljene knjige, povezane s slovenskim prostorom, oz. knjige slovenskih avtorjev, ki so bile v prvih 200 letih na frankfurtskem knjižnem sejmu. Že leta 1592 so tam predstavili deli Hieronima Megiserja s področja jezikoslovja – zbirko pregovorov Paroemiologia in Dictonarium quatuor linguarum (štirijezični slovar), obravnavani jeziki so – nemščina latinščina, slovenščina in italijanščina.
V prispevku je predstavljena problematika Kopitarjeve knjižnice oz. usoda knjig, ki jih danes ne hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Predvidevamo namreč, da je del knjig sprva na ...Dunaju zadržal eden izmed avkcionarjev - Matthäus Kuppitsch, nato pa so prišle v Britansko knjižnico po posredovanju berlinskega knjigotržca Adolfa Asherja.
The extent, contents and cultural- and scientific significance of the Auersperg family‘s Ljubljana library, which was at its peak at the of the brothers Wolf Engelbert (1610–1673) and Joannes ...Weickhard (1615–1677), is only known from individual catalogues, inventories and censuses, as the collection has been dispersed. Until recently, only the 1668 catalogue, and its transcription from 1762, have been known, but in the course of researches in the Auersperg family archives in Vienna five additional library catalogues and inventories from the 17th and the 18th centuries were discovered. The article presents basic information about the already known, as well as the newly discovered, early catalogues and inventories, which reveal the continuity and characteristics of this comprehensive collection’s development through time. It also presents both catalogues from London auctions in the 1980s, where more than 800 of the Auersperg library’s books were sold.
Works by classical authors had a significant share in the aristocratic libraries of the Slovenian lands. While the selection of authors varied, there were some mainstays: Cicero, Horace, Ovid, Homer. ...The language of the books was either original or a German or French translation. All publications were furnished with commentaries and introductory chapters containing the authors’ biographies, often even with glossaries and grammar exercises. These additions, however, were considerably reduced in the 19th century. All library owners preserved classical language textbooks as well.
Pred začetkom raziskovanja zasebne knjižnice, njene vsebine in profila si je treba odgovoriti na nekaj vprašanj. Ali je knjige zbiral posameznik za svoja raziskovanja oziroma literarna snovanja ali ...pa je rasla skozi več rodov? Kateri zgodovinski dokumenti so ohranjeni o knjižnici in ali je mogoče danes identificirati določene knjige, sklope ali celo celotne fonde nekdanjih bibliotek v kateri izmed javnih ustanov? Ob raziskovanju več bibliotek, ki so bile nekoč last pomembnih posameznikov, se lahko pokaže, kako so včasih pavšalne ocene, npr. »vse knjige so danes v muzeju, knjižnici«, zavajajoče in tako se je treba pri raziskavi vrniti k primarnim virom. Problematika je podprta z rezultati raziskav o nekaterih zgodovinskih zasebnih bibliotekah na Slovenskem.
Dovoljenja za ustanovitev tiskarne je izdajala državna administracija. Poleg splošnih pogojev je bila predpisana tudi izobrazba, ki so jo morali imeti tiskarji. Ženske teh pogojev seveda niso mogle ...izpolnjevati, a jih kljub vsemu najdemo na vodilnih mestih tiskarn in knjigarn. Po določilih dednega prava so namreč po tiskarjevi smrti podedovale tako tiskarne kakor tudi pravico do opravljanja obrti. V članku so predstavljene ženske, ki so vodile tiskarne na Slovenskem oziroma so bile povezane s slovenskimi tiski od 16. do 19. stoletja. Izpostavimo lahko vsaj štiri, ki so s svojim delom prispevale k razvoju tiskarstva. Leta 1554 je v Tübingenu umrl tiskar Ulrich Morhart. Nasledila ga je vdova Magdalena Morhart in v obdobju, ko je bila na čelu tiskarne, je natisnila sedemnajst slovenskih knjig. Leta 1678 je podružnico svojega salzburškega tiskarskega podjetja v Ljubljani ustanovil Janez Krstnik Mayr. Nasledil ga je sin Jožef Tadej, a že 1695 je bila na čelu tiskarne njegova vdova Ana Barbara Mayr in tako postala prva tiskarka na Kranjskem. Tiskarno je uspešno vodila celo desetletje – do leta 1705. Sredi 18. stoletja je tedaj še vedno edino tiskarno v deželi podedovala Ana Elizabeta Reichard. Vodila jo je le dve leti – 1757–1759 – in v tem času tiskala knjige v štirih jezikih – slovenščini, nemščini, latinščini in italijanščini. Rozalija Eger je imela pomembno vlogo pri razvoju tiskarstva na naših tleh v 19. stoletju. Leta 1829 je ovdovela in prevzela tiskarno, ki jo je vodila vse do smrti leta 1871. Rozalija Eger je tiskala v treh jezikih – slovenščini, nemščini in latinščini.
In the second half of the 18th century, two ideas characterised each Austrian land - the Enlightenment and Freemasonry. As we are dealing with a period in which written = printed word had a monopoly ...on spreading ideas, Freemasons required intermediaries - both printers and booksellers. They were the last link in the chain and were therefore at the highest risk when spreading literature that was not always in compliance with the state norms. By means of a survey of biographies and book trade offer, we were able to establish that in some cities as many as half booksellers were members of Masonic lodges or at least their supporters. Their number in the association was small, whereas on the other hand - we are faced with a large number of booksellers-Freemasons.
PDF
