Tematski sklop »Le z drugimi smo: Migracije in izobraževanje« predstavlja enega od zaključkov petletnega nacionalnega projekta »Le z drugimi smo« (2016–2021). Strokovnjakinje in strokovnjaki ZRC SAZU ...in Pedagoškega inštituta so s številnimi zunanjimi sodelavkami in sodelavci izvajali predavanja, delavnice in diskusije za pedagoške delavke in delavce. Ti so v času univerzitetnega izobraževanja pridobili premalo znanja o slovenskem izseljevanju za poučevanje v jezikovno, versko in etnično raznolikih razredih in skupinah (Kalc et al., 2020; Trebše Štolfa & Klemenčič, 2001). Vzgojiteljice in vzgojitelji, učiteljice in učitelji se vseživljenjsko izobražujejo, si izmenjujejo znanje in izkušnje ter pridobivajo nova znanja, kompetence in spretnosti, saj se družba ves čas spreminja. Ljudje se priseljujejo, ker jih potrebujemo (Kajzer et al., 2019), in izseljujejo, ker vidijo svojo prihodnost drugje. Za delavkami in delavci, ki jim izdajamo delovna dovoljenja, prihajajo njihove družine, saj želijo živeti skupaj. Zaradi vojn in nasilja prihajajo begunke, begunci. Migracije so vedno bile, so in bodo.
Naključno, a s kančkom simbolike, jubilejna številka revije Dve domovini / Two Homelands prinaša tematski sklop na temo duševnega zdravja in migracij. Na prvi pogled obrobna tema je v današnjem svetu ...nenadnih sprememb in stresnih situacij, ki zahtevajo skrajno prilagajanje migrantk in migrantov in z migracijami označenih skupnosti, zelo aktualna in nujno potrebna znanstvene obravnave. Gostujoča urednica Sanja Cukut Krilić (ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut) je izbrala pet člankov, ki z različnih tematskih, metodoloških, epistemoloških in disciplinarnih zornih kotov naslavljajo duševno zdravje migrantk in migrantov. V uvodniku v tematski sklop je urednica sistematično nanizala, zakaj so tovrstne teme za raziskovalke in raziskovalce v družboslovju in humanistiki vse bolj družbeno aktualne, pereče in tudi privlačne.Poleg tematskega sklopa so v reviji objavljeni še štirje drugi članki, od tega dva v slovenskem in dva v angleškem jeziku. Ti ponazarjajo večperspektivnost in zapletenost migracijskih procesov, saj obravnavajo tako izseljevanje iz Slovenije kot priseljevanje v Slovenijo v različnih časovnih obdobjih (v sedanjosti in preteklosti), na širše migracijske procese po svetu (Bangladeš, Sudan, evropske in arabske države) in na njihovo raziskovanje (kvalitativno in kvantitativno) na različnih področjih (v 60. številki etnografija, zgodovina, sociologija, izobraževanje, ekonomija).
Članek se ukvarja z organiziranim dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture, ki se je med slovenskimi izseljenci in izseljenkami v Nemčiji začel pred skoraj sto leti. Prvi tečaji so bili ...organizirani že v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ponovno pa vzpostavljeni po podpisu bilateralne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo (1968). Avtorica poudarja, da so poleg ugodnih političnih, družbenih in ekonomskih razmer v izvorni in ciljni državi za ohranjanje maternega jezika in ustanavljanje društev nujni posameznice in posamezniki, ki premagujejo birokratske ovire ter omogočajo organizacijo in izvajanje dopolnilnega pouka.
Z izseljevanjem mladih, ki so vse bolj izobraženi, se je v zadnjih letih okrepil javni diskurz o begu možganov. Avtorice v članku osvetljujejo stanje na področju izseljevanja najvišje izobraženih v ...Sloveniji in s statističnimi podatki prikažejo njihovo migracijsko dinamiko v zadnjih desetih letih. S kratkim pregledom rezultatov raziskav od šestdesetih let dvajsetega stoletja naprej primerjamo današnjo situacijo z razmerami v preteklosti. Z rezultati najnovejše opravljene raziskave na temo bega možganov predstavimo, kako na razloge za odhod iz Slovenije, možnosti za vrnitev in mednarodno sodelovanje gledajo tisti, ki danes živijo v tujini ali pa so se iz tujine vrnili v Slovenijo.
Prenovljena osnovno- in srednješolska zakonodaja predvideva intenzivni začetni tečaj slovenščine ter individualno spremljanje napredka vključevanja. Na voljo je vedno več didaktičnega gradiva za ...različno starostno stopnjo otrok, a izzivi ostajajo. Še več jih je pri izvajanju medkulturnega dialoga v okviru pouka. Učni načrti in učna gradiva bi morali odsevati družbeno raznolikost, a so priseljenke in priseljenci, pripadnice in pripadniki manjšin v njih največkrat nevidni ali prikazani pristransko. To je treba spremeniti in tudi njim samim omogočiti, da se predstavijo ter spregovorijo o izzivih vključevanja, o sestavljeni identiteti in o svoji vlogi v družbi.
The paper discusses the role of teachers in the inclusion of migrant students and provides some suggestions for the active engagement of teachers in developing intercultural education, with examples ...from Slovenia. To support teachers who develop intercultural competence among all students, it is important to include concrete learning objectives in the syllabuses, in the framework of which teachers will be able to teach about social diversity. It will also be necessary to introduce content about multiethnic, multilingual, and multireligious society into the academic programmes, so that (future) teachers are more prepared for a diverse school environment and the development of an intercultural society.
Kot posledica priseljevanja, slabše učne uspešnosti otrok priseljencev v primerjavi z večinskim prebivalstvom in prepoznavanja nepravičnosti v šolskem sistemu so se začele razvijati različne oblike ...podpore za njihovo vključevanje. Za slovenski vzgojno-izobraževalni sistem smo razvili svoj model medkulturne vzgoje in izobraževanja, ki ga sestavlja sedem področij: 1. razumevanje medkulturnosti kot pedagoško--didaktičnega načela; 2. razvoj sistemske podpore za uspešno vključevanje otrok priseljencev; 3. učitelji z razvijajočo se medkulturno zmožnostjo; 4. razvoj zavedanja o večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih; 5. razvoj medkulturnega dialoga na šoli; 6. sodelovanje s (starši) priseljenci; 7. sodelovanje z lokalno skupnostjo. Model medkulturne vzgoje in izobraževanja predlaga čim bolj celosten pogled na proces vključevanja otrok priseljencev, njegova cilja pa sta njihovo uspešnejše vključevanje in razvoj medkulturnega dialoga na šoli.
European society has always been and still is diverse in many aspects, including language, ethnicity, culture, religion and economics. We may thus speak of diversity both within individual countries ...and among countries -- and also within school classrooms. Immigrant children who enrol in the Slovenian school system come to Slovenia primarily because of the family reunion. This paper sets out four examples of good practices (two urban and two rural schools), where various support systems were developed for the successful integration of immigrant children. The integration of immigrant children has been a success at those schools that are familiar with the possibilities under the law and European guidelines for integration of immigrant children, that seek a variety of ways to cooperate with parents, those schools where teachers take regular and additional training, develop their own intercultural competence and collaborate on a variety of projects. The results are even better if the school has support on the local level, and if intercultural competence is developed among all inhabitants. Adapted from the source document.
Za uspešno integracijo otrok priseljencev so potrebne različne oblike vključevanja. Osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje je postala v šolskem letu 2008/09 ena od osmih šol v Sloveniji, ki ...je – poleg poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika – uvedla poučevanje maternih jezikov in kultur otrok priseljencev, makedonščine in albanščine. Opisani so trije začetki poučevanja materinščine otrok priseljencev v Sloveniji z vidika njihovih učiteljev in njihovo sodelovanje s šolo.
PDF
