Izhodišče pričujoče ekokritiške obravnave pesniških zbirk Dolgo smo čakali na dež Alje Adam in To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje Jane Putrle Srdić je zavrnitev kartezijanskega dualizma kot za ...zahodno kulturo značilnega androantropocentričnega modela človeške identitete. Obe deli tematizirata človeško telesnost ter razmerje med človeškim in živalskim skozi prizmo posthumanistične več-kot-človeške identitete, ki se povezuje z neidentitetnim kot tistim, kar se izmakne človeškim konceptom. Obe pesnici spodkopavata hierarhično in kakršnokoli bistveno razlikovanje med človeškimi in ne-človeškimi živalmi, razlike med njunima pristopoma pa ustrezajo dvema smerema, ki ju lahko razločimo znotraj posthumanističnega diskurza: pesniška zbirka Alje Adam ustreza posthumanizmu, ki se osredotoča na zabrisanje ločnice med ljudmi in živalmi, Jana Putrle Srdić pa upesnjuje predvsem kiborški posthumanizem, ki razsvetljenski koncept človeka zamaje tako, da ga zmeša s konceptom stroja. Ekofeministično motivirano prevpraševanje binarne opozicije telo/um pri Adamovi poudarja izkustvo čuječnega naseljevanja lastnega telesa in skozenj umeščenosti v okolje, lirika Jane Putrle Srdić pa s svojimi referencami na posthumanistične ideje Garyja Snyderja in Donne Haraway izpeljuje radikalno posthumanistično preseganje pojmovnih dvojic narava/kultura ter telo/um oziroma zavest/materija predvsem na podlagi ideje o materialni (tj. tehnološki/biološki) posredovanosti vseh (človeških in nečloveških) zaznav.
Pridevnik telesni se v kineziološki terminologiji najpogosteje pojavlja v terminih telesna vadba, telesna dejavnost, telesna pripravljenost, telesna aktivnost in telesna zmogljivost. Za nekatere od ...teh terminov bi lahko na podlagi njihovega prevajanja v angleščino v besedilih slovenskih kineziologov sklepali, da so sinonimi. To velja tako za termina telesna pripravljenost in telesna zmogljivost, ki se oba prevajata kot physical fitness, kot tudi za termina telesna dejavnost in telesna aktivnost, ki ustrezata angleškemu terminu physical activity, sinonim za zadnja dva pa bi lahko predstavljal celo termin (telesna) vadba, ki se sicer večinoma prevaja kot (physical) exercise, občasno pa tudi kot physical activity. Razmerja med temi pojmi smo preverjali tako, da smo v uporabljenem vzorcu strokovnih in znanstvenih člankov raziskali še ostale slovenske ustreznike za termine physical activity, fitness in exercise. V zvezi s slovenskimi termini, ki so v rabi za pojem physical activity, smo kot najpogostejše in ustrezne identificirali telesno dejavnost, ki je zdaleč najbolj uveljavljeni termin, in telesno aktivnost, pa tudi gibalno dejavnost in gibalno aktivnost. Sami sicer zaradi večje pojmovne jasnosti za ta pojem predlagamo besedno zvezo gibalna aktivnost (ali gibalna dejavnost). V splošni rabi znotraj spletne slovenščine ima izmed omenjenih poimenovanj najvišjo frekvenco telesna aktivnost, drugo najpogostejše je telesna dejavnost, tretje najpogostejše pa je fizična aktivnost, ki se v kineziološki terminologiji ne pojavlja. Samostalnik fitness se je v kinezioloških besedilih prevajal ne samo kot telesna pripravljenost, pač pa, izjemoma, tudi kot (telesni) fitnes, telesna priprava, splošna kondicijska priprava, kondicija in vzdržljivost. V zvezi s sinonimoma telesna pripravljenost in telesna zmogljivost ugotavljamo, da je prvi tako v terminološki kot splošni rabi bolj razširjen. V splošni rabi so kot pogosto rabljeni sinonimi za termin telesna pripravljenost navzoči fizična pripravljenost, fizična kondicija in telesna kondicija, vendar pa strokovnjaki odsvetujejo rabo besede kondicija, pridevnika fizični pa ne uporabljajo. Predlagamo, da se kot slovenski ustreznik termina physical fitness v kineziologiji uporablja telesna zmogljivost, telesna pripravljenost pa kot ustreznik angleškega termina physical condition, na podlagi razlage termina telesna zmogljivost na spletišču SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki ta pojem razlaga kot kombinacijo telesne pripravljenosti in telesne sestave. Samostalnik exercise se v strokovni literaturi ni prevajal samo kot (telesna) vadba, ampaktudi s samostalnikoma napor in vaja. Slovenski kineziologi prevajajo samostalnik vadba resda najpogosteje kot exercise, vendar pa tudi kot training, workout, practice in physical activity, medtem ko slovenski termin trening navadno prevajajo kot training ali training session. Vadba in trening sta povezana termina, in sicer trening označuje del procesa športne vadbe. Zdi se, da v splošni rabi tega razlikovanja med besedama ni, saj se trening v korpusu spletne slovenščine pojavlja pogosteje kot vadba, medtem ko je v terminološki rabi razmerje obrnjeno v prid slednje.
This teaching report examines how the principles of task-based learning and teaching were applied to two university-level ESP courses, namely a course for second-cycle students of Dietetics and one ...for first-cycle students of Kinesiology. The paper briefly outlines the main language learning tasks used in these courses: for students of Dietetics, the tasks included a role play of a dietetic consultation with a focus on counselling skills and a clinical focus, a structured class debate on the universal applicability of plant-based diets, and a role-play of a job interview in the field. For students of Kinesiology, the tasks involved preparing a short physical activity break for the class, designing different sports and physical activities for different groups of clients, furnishing a fitness studio and pain assessment. The report also reflects on the teacher-perceived effectiveness of these tasks and the challenges accompanying their implementation.
PDF
