Pri treh slovenskih tradicionalnih pasmah kokoši lahkega tipa (slovenski rjavi kokoši, slovenski srebrni kokoši in slovenski grahasti kokoši) smo proučevali celoletno nesnost in kakovost jajc. V 18. ...tednu starosti smo v individualne kletke trinadstropne baterije vselili po 162 jarkic vsake pasme. V obdobju od 20. do 72. tedna starosti smo spremljali nesnost, porabo krme, telesno maso ter vitalnost kokoši. Vsake 4 tedne smo merili fizikalne lastnosti jajc. V nesnem obdobju je bila slovenska rjava kokoš najlažja in je znesla največ jajc, 301 jajce letno oz. 5,63 jajc tedensko. Najmanj krme je dnevno porabila slovenska rjava kokoš (119,9 g), ki je tudi najboljše izkoriščala krmo, in sicer le 2,4 kg krme/kg jajčne mase in 145,0 g krme/jajce. Najtežja jajca so nesle slovenske srebrne kokoši (64,33 g), največ jajčne mase na leto so proizvedle slovenske rjave kokoši (18,40 kg). Jajca slovenske srebrne kokoši so imela najdebelejšo lupino (0,37 mm). Višina gostega beljaka in število haughovih enot sta bila pri slovenskih srebrnih kokoših večja kot pri ostalih dveh pasmah. Največ krvnih in mesnih peg smo našli v jajcih slovenskih rjavih kokoši (41 %), ki so bile tudi najvitalnejše, v nesnem obdobju jih je poginilo le 3,1 %.
A 14‐year‐old patient diagnosed with a juvenile cystic adenomyoma mimicking a Mullerian uterine anomaly successfully treated by a laparoscopic excision.
Full text
Available for:
BFBNIB, FZAB, GIS, IJS, KILJ, NLZOH, NUK, OILJ, SBCE, SBMB, UL, UM, UPUK
Cilj rada. Ustanoviti način propisivanja antibiotika pri intrauterinim zahvatima. Materijal i metoda. Analizirano je propisivanje antibiotika u Zavodu za humanu reprodukciju, Klinike za ženske ...bolesti i porode KBC-a i MF-a u Zagrebu, u razdoblju od 1. siječnja 2007. do 1. travnja 2007. Promatran je način propisivanja antibiotske profilakse trinaestoro liječnika. Rezultat. U promatranom razdoblju učinjena su 144 intrauterina zahvata; histeroskopija i kiretaža. Propisivanje antibitske profilakse zavisilo je isključivo od stila rada pojedinih liječnika, a ne o kliničkoj slici. Učestalost primjene antibiotika je u rasponu od 0% pa do 100%. U liječenih pacijentica nije bilo komplikacija koje bi zahtijevale dodatnu antimikrobnu terapiju. Zaključak. Ne postoji standardni postupnik pri propisivanju antibiotske profilakse. Potrebno je iz temelja revidirati način antibiotske profilakse i time upoznati sve ginekologe koji izvode intrauterine zahvate.
