Suknjič so Preddvorčani in okoličani nosili kot zaščito pred mrazom, kot del pražnje oprave pa tudi ob poletnih dneh. S krojenjem so dosegali sorazmerno priležnost telesu, krojili pa so jih na ...enoredno ali dvoredno zapenjanje in s fazono, ki je prsno odprtino bolj ali manj zapirala. Izdelovali so jih krojači in jih zlasti na sprednjih delih močno utrjevali, sicer pa podlagali z bombažnim blagom (priljubljen je bil kanafas).
Pogosto blago: volnena ali polvolnena tkanina, volnena flanela; pražnji telovniki premožnih: pike, rips; zadnji del: klot; podloga: bombažno blago.Pogoste barve: črna, rjava, siva; krojeni so bili ...tudi iz ne preveč kontrastno črtastega blaga, izjemoma karirastega.
Na zadnjem delu povišanega pasu je bil našit pašček z zaponko, ki do neke mere omogoča nastavljanje širine pasu, nad njim sta se zadnja dva dela končala v dve konici. Razporek je bil nameščen na ...sprednjem delu in se je zapenjal z gumbi in zapencem. Na hlačah sta bila navadno še dva žepa na sprednjem in eden na zadnjem delu. V bokih so bile bolj ali manj oprijeto krojene, kar sta omogočali ena ali dve gubi na sprednjem delu pod pasom (gube so lahko nadomeščali všitki). Sedalo hlač je bilo postavljeno nekoliko niže, zaradi česar so bile na zadnjici nekoliko ohlapnejše od današnjih, žepi so bili vstavljeni v stranski šiv ali vrezani pod pasom. V primerjavi z današnjimi hlačami so bile krojene višje in so segale nad kolčno višino.
Vse do danes je ostal kroj telovnikov v osnovi enak. Spremembe so se pod vplivom modnih smernic posameznih obdobij odražale v obliki ovratnikov, žepov, gumbov ter v uporabljenem materialu in barvi. ...Tako na fotografijah Preddvorčanov in okoličanov lahko vidimo pokončne ovratnike in priležne s fazoniranim ali šal ovratnikom. Po prvi vojni so bili pogostejši telovniki brez ovratnika, s koničastim izrezom. Zapenjanje je bilo lahko enoredno ali dvoredno. Spredaj so bili po navadi podloženi, zadnji del pa je bil izdelan iz bombažnega blaga. Na zadnjem delu je bila na dveh trakovih prišita še zaponka za uravnavanje širine. Podloženi so bili z vzorčastim (pogosto črtastim ali karirastim) ali enobarvnim bombažnim blagom, zadnji del pa je bil izdelan iz črnega klota (gladek bombažen material z lepim leskom) ali drugega temnejšega bombažnega materiala. Telovniki so segali do pasu in bili spredaj navadno nekoliko podaljšani.
Kočemajke so bile krojene iz več delov; zadaj na hrbtu najpogosteje iz štirih do šestih delov, spredaj skoraj brez izjem iz dveh delov, pri čemer so telesu se prilagajočo se obliko dosegali s ...podolžnimi všitki od podprsi do pasu in bokov.Kljub sorazmerno podobnemu osnovnemu kroju kočemajk, izpričanih za Preddvor in okolico, so bile te v nadrobnostih izjemno različno izdelane. Razlikovale so se po različno izdelanih gubah, različnem okraševanju (čipke, trakovi, vezenina …), vstavkih blaga na prsnem delu (plastron), različicam zapenjanja in gumbih, dodatki čipk idr.
Tehnična skica sprednjega in zadnjega dela srajceZ večjimi ali manjšimi razlikami, je bila srajca v osnovi sestavljena iz enega ali dveh sprednjih in enega zadnjega krojnega dela. Po navadi je imela ...srajca še ramensko sedlo, izdelano iz dvojnega materiala, na katerega sta bila prišita zadnji in sprednji kvadratni del.Zadnji kvadratni del je bil lahko v sredini položen v nekaj centimetrske gubice, sprednji pa je bil prerezan do žličke in zaključen z letvico ali pa sta jo sestavljala dva dela, ki sta se zapenjala z gumbi. Nekatere so imele všit ali našit plastron ali prsnik, ki je bil lahko izdelan tudi iz vzorčastega – pogosto drobno črtastega blaga, iz katerega so bile lahko izdelane tudi manšete in ovratnik.
Kočomajke so bile lahko preproste ali bolj zahtevne izdelave, vendar je šlo pri večini za enak osnovni kroj. Skoraj brez izjem so bile podložene, izdelane pa skoraj brez izjem tako, da je bila ...podloga šivana skupaj z vrhnjim blagom. Do konca 19. stoletja so bile kočemajke pogosto krojene iz istega blaga kot krilo, kasneje so jih nadomestile bluze, ki so bile pravilo krojene iz drugačnega blaga kot krilo.
Špenzer, ki ga Gorenjski muzej v Kranju hrani pod inventarno številko E161, je izdelan iz fine rjave volne. Spredaj ga krasijo številne ročno prešite gube, ki tečejo od rame prek prsi do ...pasu.Izvirnik je v muzeju izročil Franc Strniša leta 1956, izvira pa predvidoma iz srede 19. stoletja.Ima okrogel ovratnik, ki se zgoraj visoko skrito zapenja. Rokavi so na ramah nabrani in okrašeni z gumbi, oblečenimi v svilo. Latvica, ki pokriva razporek spredaj, je okrašena z zel drobnimi rožicami in vezenino. Špenzer je podložen s flanelo in se zapenja s haftelni. Spodaj ima prišit pas, ki se zapenja spredaj, zadaj na sredini pa je spodaj pod pasom zelo gost nabor, kokarda. Poleg že omenjenih ima še več krasilnih prvin, in sicer žametno blago za obrobo rokavov, ki se zaključuje z drobnimi kitkami, z žametom je v dveh pasovih okrašen tudi ovratnik.
