Aristotelov pristop k glasbi poteka na treh področjih: harmonična znanost, psihologija glasbe ter vpliv glasbene umetnosti na človeka, kar zajemata nauk o ethosu glasbe in nauk o glasbeni katarzi. V ...tej razpravi bomo obravnavali Aristotelovo razumevanje glasbe v Metafiziki in njegovo psihologijo sluha in zvoka v spisu O duši. Aristoteles je v Metafiziki obravnaval matematične temelje pitagorejske harmonike, to je pitagorejska teorija števil. Pri tem je zavrnil pitagorejsko in platonistično teorijo o številih kot vmesnih bitnostih med čutnozaznavnimi stvarmi in idejami. Aristoteles je zavračal tudi idejo kozmične glasbe in vzpostavil razlikovanje med matematično in akustično harmoniko. Posebej sta prikazana dva pojma Aristotelove harmonike: njegovo razumevanje četrttona in glasbenega sozvočja ali konzonance. V svoji psihologiji je Aristoteles glasbo upošteval kot čutnoznaznavni pojav. Pri tem je vzpostavil razlikovanje med zvokom, glasom in tonom, kar je ostalo veljavno vse do moderne fizikalne akustike. Posebej pa je pomembno njegovo določilo kot razmerja, λόγος-a in glasu kot sozvočja: čutno zaznavanje je primerjal z glasbilom na strune. Aristoteles je tako preoblikoval pitagorejsko razumevanje duše kot harmonije in naznačil umetnostni karakter slušnega izkustva.
Po kratkem pregledu Aristotelovih omemb glasbe v Poetiki se razprava osredotoči na Aristotelovo filozofijo oz. estetiko glasbe v Politiki. Aristotelova teorija države vkijučuje liberalno izobrazbo, ...ki je zasnovana na glasbi. Ob navezavi na Damona, Platona in druge glasbene teoretike Aristoteles razvije pojme glasbe kot posnemanja, razumljenega kot sorodnost med umetnostjo in življenjem. Prav ta afiniteta omogoča razumevanje različnih glasbenih učinkov: sprostitve, vzgoje in katarze. Skrb za vzgojo državljanov je pri Aristotelu zgrajena kot skrb za umetnost (glasbo), ki tako postane prava skrb za dušo, cultura animi. Razprava je razčlenjena na naslednje paragrafe: 1. Pesništvo, glasba, vzgoja, 2. Ethos in glasbena mimesis, 3. Glasba in vzgoja, 4. Blagor glasbe in muzikalična katharsis, 5. Glasbena katarza, estetsko ugodje in umetnostno izkustvo, 6. Sklepne opombe o glasbi in katarzi.
Letos poleti sem se udeležil sedaj že tradicionalnega Avstrijsko-slovenskega filozofskega kongresa, ki je tokrat potekal v Celju, v času od 19. do 23. avgusta 2000, z naslovom: ...»Fenomenološko izročilo v Avstriji, Sloveniji in njuni okolici«. Avstrijski organizatorji, to je Inštitut za filozoftjo Univerze v Gradcu, so ob tej priložnosti pripravili razstavo Vebrove zapuščine, ki jo hrani Univerza v Gradcu. Ob ogledovanju razstavljenih del Franceta Vebra in drugih dokumentov iz njegove zapuščine sem naletel na mapo z napisom »Dela drugih avtorjev«, v kateri je med rokopisi nekaterih drugih avtorjev shranjeno tudi besedilo celotnega prevoda Aristotelovega dela »O duši«, ki ga ni napravil nihče drug kakor Anton Dokler.
Karl Marx's critique of ideology shows his disenchantment with the philosophy of his time. In his theory of history, he spoke of the abolition of much philosophy, but the notion of revolutionary ...theory & practice led to questions about the ultimate fulfillment of a socialist revolution. This is the key to understanding the important role played by the status of political theory in Marx's historical analysis. Marx's concept of man as a political being can be analyzed in Aristotelian terms. Aside from its dogmatism, Marxism contains commonsense viewpoints functioning as the presuppositions for the explanation of a nonmetaphysical concept of political activity. 36 References. Adapted from the source document.
PDF
