Preučevali smo vpliv temperature zraka na izbrane fenološke faze čebel (Apis mellifera carnica Pollman) za obdobje 1971-2007 v Novem mestu. Medletna variabilnost nastopa fenofaz (prva paša čebel, ...paša na robiniji, paša na lipi) je velika, variacijski razmik znaša od 44 do 86 dni. S časovno analizo smo ugotovili, da se kot posledica višjih temperatur zraka ter zgodnejših rastlinskih fenofaz, tudi fenofaze pri čebelah pojavljajo v zadnjem obdobju zgodnejše. Statistično značilen linearen trend za prvo pašo čebel znaša -19 dni/dekado, za pašo na robiniji pa -10 dni/dekado. Fenofaza paša na lipi nima statistično značilnega trenda. Povezanost med fenološkim razvojem in temperaturo zraka smo preučevali s korelacijsko analizo. Vrednosti koeficientov korelacije so med -0,45 in -0,70. Vse tri fenofaze so najbolj korelirane s povprečnimi dvomesečnimi temperaturami marca in aprila. Izdelali smo enostavne regresijske modele za napoved časa nastopa fenofaz na osnovi temperature zraka. Kot pojasnjevalne spremenljivke modela smo vključili povprečne mesečne temperature zraka in termalni čas, potreben za nastop izbrane fenofaze. Akumuliran termalni čas smo izračunali kot vsoto aktivnih temperatur (vsota pozitivnih temperatur od 1.1. dalje) in efektivnih temperatur (temperaturna vsota nad temperaturnim pragom 10 °C od 28.2. dalje). Koeficienti variabilnosti (KV) za izračunan termalni čas znašajo od 15 % do 43 %. Z metodo regresije po korakih smo oblikovali linearne regresijske modele za napoved časa prve paše čebel in paše na robiniji. Z modeli smo lahko pojasnili od 53 % do 91 % variabilnosti v času nastopa fenofaz.
V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je ...druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili, kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji.
The book presents the taxonomy and systematics of bees (Anthophila) and their biology: the collection and transport of food, picky behavior of bees, which are linked to certain food plants, nesting ...methods, Cuckoo bees laying eggs in the nests of other species, behaviors and adaptations of males. In the chapter on the diversity of wild bees changes in the Slovenian fauna are described. In the author's opinion, they are mainly due to climate change and extreme weather conditions. The greater part of the book deals with the social life of bees, especially the primeval social forms that facilitate the understanding of the development of social communities. In the chapter Highways and byways of evolution author describes the long-term advantage of species with social or symbiotic connections over the species in which the dominance of the strongest and largest specimens in mutual combat increases the size of the specimens and reduces their number. He continues with a chapter on the various forms of social communities, with examples in bees. In the last chapter the families and genera of bees living in Slovenia are presented. Great value of the book are also 154 original photos of different species of bees, which illustrate their behavior in the wild.
Kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) v Sloveniji, je bila v preteklosti na podlagi morfoloških kriterijev razdeljena na več skupin oz. ekotipov, česar pa genetska analiza ni ...potrdila. Zaradi neenotnih rezultatov smo populacijo kranjske čebele v Sloveniji še enkrat preučili, tokrat na podlagi ožiljenosti kril. Pregledali smo 273 vzorcev čebel iz Slovenije, za primerjavo pa smo uporabili še 68 vzorcev čebel iz Hrvaške, Češke, Grčije in nekaterih selekcioniranih linij. Na vsakem krilu smo označili 19 točk, na osnovi katerih smo izmerili in izračunali 37 značilnosti. Analizirali smo slovensko populacijoin jo primerjali z vzorci čebel iz tujine. Razlike med slovenskimi in ostalimi skupinami vzorcev so bile statistično značilne, razlike znotraj populacije v Sloveniji pa ne. Med skupinami vzorcev smo ugotovili razlike na podlagi diskriminantne analize, analize glavnih komponent in analize variance. Tudi meritve kubitalnega indeksa so nakazovale razlike med skupinami. Enak pristopi pri analizi populacije čebel v Sloveniji ni podprl teze o obstoju različnih ekotipov. Na podlagi rezultatov sklepamo, da je populacija čebel v Sloveniji homogena in kot taka ne nudi dodatne variabilnosti, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za selekcijske ali ohranitvene namene.
V Sloveniji na podlagi zakona o živinoreji in podzakonskih predpisov varujemo avtohtono pasmo kranjske čebele. V svetu večinoma uporabljajo izraz rasa in ne pasma pri opisovanju različkov medonosne ...čebele. Temelj takega poimenovanja je v načinu nastanka čebeljih ras z naravno selekcijo brez večjega vpliva človeka. Dojemanje kranjske čebele kot rase narekuje predvsem naravovarstven pristop pri varovanju avtohtone populacije čebel. Slovenija je tipična lokaliteta rase Apis mellifera carnica Pollmann 1879, poleg tega pa ima tudi naravne možnosti za ohranjanje diverzitete kranjske čebele. Osnovne zakonitosti dedovanja in naravnega parjenja čebeljih matic narekujejo vzpostavitev varovanja kranjske čebele na celotne ozemlju Slovenije z možnostjo posebnih strogo varovanih območij v alpskih dolinah in delno sproščenim prometom s kranjsko čebelo na pasiščih namenjeno prevozniškem čebelarjenju. V teh okvirih je potrebno tudi iskati možnosti vzreje komercialnih linij matic namenjenim predvsem trgom izven Slovenije.
V Sloveniji smo v letu 1999 naključno zbrali 129 vzorcev medu. Analizirali smo sestavo cvetnega prahu in ugotovili 44 različnih tipov pelodnih zrnc. Cvetni prah pravega kostanja je bil navzoč v 94,6 ...% vzorcev, povprečno 59,58 % na vzorec. 42 vzorcev medu je vsebovalo več kot 90 % zrnc cvetnega prahu pravega kostanja in jih lahko po tem merilu označimo kot čisti kostanjev med. Prisotnost kostanjevega cvetnega prahu je tipična za slovenski med in jo lahko uporabimo kot glavno merilo za razlikovanje slovenskega medu od medu, proizvedenega v srednjeevropskih državah severno od Slovenije.
Kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) je glede na morfologijo uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Glede na ...morfologijo pa tudi glede na razlike v mitohondrijski DNK (mtDNK), so čebelje podvrste razdeljene v tri glavne filogenetske linije. Filogenetska linija C, kamor sodi tudi A. m. carnica, je genetsko slabše proučena, zato smo želeli okarakterizirati kranjsko čebelo na podlagi mtDNK. Pregledali smo 56 vzorcev čebel iz Slovenije in 55 vzorcev čebel iz Hrvaške, Češke in nekaterih selekcioniranih linij. Variabilno regijo med citokrom oksidazo I (COI) in citokrom oksidazo II (COII) v mtDNK smo pomnožili s polimerazno verižno reakcijo (PCR). Variabilnost nukleotidnega zaporedja smo proučevali z restrikcijsko analizo regije COI-COII in s sekvenciranjem nukleotidnega zaporedja med tRNKleu in COII geni. Določili smo pet različnih haplotipov, od katerih vsi razen enega pripadajo filogenetski liniji C. Za kranjsko čebelo je bil značilen specifičen haplotip C2C. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da razen pri selekcioniranih linijah pri ostalih analiziranih populacijah ni prišlo do vnosa čebeljih matic drugih filogenetskih linij.
PDF