Josip Stritar, rojen 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, je bil pesnik, pripovednik in slovstveni kritik ter je imel velik vpliv na tedanje slovstvo; ker je bil precej razgledan, je ...slovstvu odpiral pogled v svetovno kulturo. Veliko let je deloval v tujini, zlasti na Dunaju, kjer je izdajal dunajski Zvon. Bil je tudi častni občan Ljubljane, po njem se imenuje ulica. Umrl je 25. 11. 1923.Stritarjeve posmrtne ostanke so prepeljali iz Rogaške Slatine v Ljubljano in jih položili v grobnico Pisateljskega podpornega društva pri Sv. Krištofu. Vendar njegovega imena na skupni nagrobnik niso zapisali. Mesto je ob urejanju Navja za Stritarja predvidela tuj spomenik. Ta je v obliki klasicistične stele iz črnega lesnobrdskega apnenca, izdelali pa so ga v poznih štiridesetih letih 19. stoletja; možno je, da je izdelek Ignacija Tomana. V zatrepu je pozlačeno božje oko v trikotniku, obdano s sončnimi žarki, ki v krščanski simboliki obljublja odrešenje. Nagrobnik so na začetku arkad vzidali 1937. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
Fran Roš, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik, je leta 1955 postal častni meščan Celja. Ob sprejemu na celjski železniški postaji sem mu kot osnovnošolka v narodni noši ob recitaciji predala ...šopek. Roš Fran, roj. 14. 1. 1898 v Kranju, se je s starši 1902 preselili v Celje. Po končani osnovni šoli ter gimnaziji v Celju je najprej vpisal pravo v Zagrebu, po dveh semestrih pa se je preusmeril v učiteljski poklic. Kot učitelj je delal v Preboldu (1919/25) in Celju (1925/41), med vojno je bil izseljen v Srbijo, po vojni pa se je spet za stalno vrnil v Celje.Literarno pot je začel kot član krožka Kondor, ki je v letih 1913/14 pod vodstvom generala Maistra združeval narodno radikalne celjske gimnazijce. Zaradi ostrih protiavstrijskih stališč (ciklostirani list Savinja) si je kmalu nakopal težave z oblastmi, zaradi nespornega literarnega talenta pa je kmalu začel objavljati tudi v Ljubljanskem zvonu, Slovanu, Svobodi in Domačem prijatelju. Po preselitvi v Celje je postal eden od stebrov kulturnega, narodnostnega in političnega življenja v mestu. Ustvarjal je tako za odraslo kot za otroško publiko. Ob prvem Celjskem kulturnem tednu je napisal besedilo Himna Celju (1938), ki ga je uglasbil Karlo Sancin, v sodelovanju z glasbenikom Ristom Savinom pa je napisal libreta za operi Gosposvetski sen (1921) in Matija Gubec (1923).Iz časa njegovega pregnanstva izhajajo Pesmi iz ječe in pregnanstva ter zbirka spominov Slovenski izseljenci v Srbiji 1941 – 1945. Omeniti velja tudi njegove tehtne članke o Rudolfu Maistru, Franju Malgaju, Srečku Puncerju itd. v celjski publicistiki. Velik del njegove ustvarjalnosti pa je bil namenjen otrokom.Za svoje delo je prejel številna odlikovanja, leta 1955 je postal tudi častni meščan Celja. Umrl je 22. avgusta 1976 v Celju.V spomin nanj že več kot trideset let v Celju potekajo Roševi dnevi, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev. Srečanje je najprej združevalo avtorje iz celjskih osnovnih šol, kasneje se je razširilo na širšo regijsko raven, pred več kot desetimi leti pa je postalo državno, namenjeno vsem mladim ustvarjalcem, ki pišejo v slovenščini, v Sloveniji in zamejstvu.Prispevala: Mirjana SteblovnikUporabljena vira:http://www.celjskozasavski.si/osebe/ro%C5%A1-fran/334/http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi519204/
Izsek iz Slovenskega naroda (8. maj 1912), kjer na ljubljanskem občinskem svetu potrdijo predlog občinskega svetnika dr. Detele, da Maks Pleteršnik postane častni meščan Ljubljane.
