V prispevku avtorica analizira nastajanje andragogike, razvoj študija andragogike ter izobraževanje in usposabljanje izobraževalcev odraslih v Sloveniji, ko je bila ta del nekdanje Jugoslavije in po ...osamosvojitvi. Pri tem se opira na dostopne zgodovinske vire in biografsko metodo. Ugotavlja, da je andragogika v obdobju nekdanje Jugoslavije nastajala predvsem iz potreb prakse; da so se študij andragogike ter izobraževanje in usposabljanje izobraževalcev odraslih v Sloveniji oblikovali izhajajoč iz potreb, saj bi brez posplošitev in odkrivanja temeljnih načel in lastnosti pojavov začela postopoma usihati tudi praksa; ter da so na razvoj andragogike na Slovenskem v obdobju nekdanje Jugoslavije poleg lokalnih (republiških) specifik pomembno vplivali najnovejša spoznanja o izobraževanju odraslih v svetu, določeni institucionalni modeli in tudi (naj)vidnejši akterji (univerzitetni profesorji) s področja izobraževanja odraslih na globalni ravni. Ker je področje izobraževanja odraslih fenotipsko, ocenjuje, da se bo morala andragogika pod globalizacijskimi vplivi prilagoditi novim družbenim razmeram, ki jih ustvarja današnji čas.
V zadnjih desetih letih je uporaba Wikimedijinih spletišč v razredu postala vsakdanja nuja. Na Wikiverzi se na začetni strani predmetov študentje vpisujejo v seminarski urnik, učitelj objavlja ...povezave na učna gradiva in napotke za delo ter povzema izkušnje. Študentje na osebnih straneh dokumentirajo svojo dejavnost, poročajo o domačih nalogah, se pogovarjajo z učiteljem in drugimi. Tu kot v peskovniku koncipirajo gesla za Wikipedijo, kamor jih prenesejo po preverbi v razredu. Z Wikiverze napravijo povezave na Wikivir, kamor postavljajo leposlovne tekste z dLiba, korigirajo napake, ki jih je zagrešil OCR, in besedila opremljajo z metapodatki. Wikiji prisilijo udeležence, da iz šolskega geta stopijo v realno strokovno življenje in sodelovalno gradijo trajno strokovno digitalno infrastrukturo. Glede na potencial, ki ga imajo wikiji pri menjavi civilizacijske paradigme, v kateri se tekmovalnost umika sodelovanju in se jemanje nadomešča s prispevanjem, so v izobraževanju premalo izrabljeni.
Prispevek obravnava vpliv geografskega kurikuluma na kompetence učitelja geografije. V tem okviru namenja posebno pozornost tako pridobivanju kompetenc učitelja geografije kot samemu pomenu teh ...kompetenc za geografsko izobraževanje, pri čemer je jasno razviden kompleksen in simbiotičen odnos med kurikulumom in kompetencami. Kompetence bi morale zato izhajati iz teorij, ki se nanašajo na vrednote, znanje, kurikulum in celoten izobraževalni proces,ki podpira dobro pedagoško prakso.
V prispevku avtorica obravnava priznavanje znanja pred vstopom odraslega v formalno izobraževanje. Namen je optimalizacija izobraževanja, tako časovna kot finančna, razen tega pa odrasli, ki mu ...priznamo znanje, pridobljeno s pomočjo izkušenj ter z neformalnim in priložnostnim učenjem, okrepi samopodobo in pridobi motivacijo za izobraževanje. Pri predstavitvi postopkov priznavanja se avtorica opira na konstruktivistične teorije o znanju in opozarja tudi na pomen doseženih ravni znanja. Pri tem poudarja tako spodnje ravni (veščine) kot zgornje in najvišje ravni (reševanje problemov), česar tudi v postopkih odkrivanja in priznavanja ne smemo zanemariti. Avtorica predstavlja izkušnje s priznavanjem znanja na nekaterih višjih šolah z izrednim študijem v zadnjih petih letih, in to najprej v programu Računovodja, kasneje pa tudi v drugih programih. Pomembno je, da priznavanja ne potisnemo v ekspertno okolje ali v poseben administrativni aparat, ampak da je del rednega študijskega procesa, ki ga obvlada vsak učitelj. Iz tega sledi potreba po ustreznem usposabljanju učiteljev. Čeprav so se doslej razviti postopki izkazali kot validni in je zaupanje vanje naraslo, pa se na področju priznavanja znanja odpirajo številna raziskovalna vprašanja.
Čeprav študij Italijanskega jezika in književnosti na FF Univerze v Ljubljani v splošnem ne predvideva zgolj učenja modernega italijanskega jezika, saj je, kot že njegovo ime pove, zastavljen ...širše, bo prispevek prikazal nekaj glavnih izsledkov testiranja splošnega znanja italijanskega jezika, ki se je izvajal v vseh štirih letnikih: gre za izsledke na področju bralnega in slušnega razumevanja ter uporabe slovničnih in leksikalnih struktur. Testiranje s testnimi kompleti CILS je potekalo kot del projekta, ki je nastal v okviru bilateralne pogodbe med italijanistikama v Ljubljani in Beogradu in se pričel izvajati konec študijskega leta 2009/2010 s prvim krogom testiranj (ostala dva sledita v naslednjih dveh letih). Prispevek se osredotoča na to, ali študenti dosegajo ustrezno raven znanja, ki smo jo v projektu predvideli oz. ocenili kot primerno za vsakega od štirih letnikov, in skuša odgovoriti na vprašanje, koliko študij prispeva k splošnemu znanju moderne italijanščine.
Posodobitev evropskih univerz, ki zajema njihove medsebojno povezane vloge izobraževanja, raziskav in inovacij, velja za temeljni pogoj uspeha lizbonske strategije, obenem pa tudi za del širšega ...približevanja k svetovnemu in na znanju temelječemu gospodarstvu. S svojim prispevkom želim opozoriti na evropske razvojne smernice, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v odnosu do prihodnjega razvoja geografske stroke in položaja geografske vede v Republiki Sloveniji.
Slovenia has taken on the Bologna challenge and will modify its study programmes and consider the principles of the Bologna process until 2010. In ensuring quality of renewal of the study ...programmes,the opinions of experts outside the university environment are appreciated. For that purpose, an analysis of the efficiency of the surveying study programmes at the University of Ljubljana, Faculty ofCivil and Geodetic Engineering, was performed among employers in surveying. The main aim of the analysis was to obtain the ratio between the expected and achieved abilities, skills and knowledge, which should be achieved by graduates of surveying during their study.
Več je bilo vzrokov za to, da je v povojnem obdobju primanjkovalo izobraženih ljudi. Država je načrtno in pospešeno razvijala industrijo, zato je primanjkovalo kvalificiranih delavcev. Vojno obdobje ...je marsikomu preprečilo dokončanje šolanja. Poleg tega so bili izobraženci pogostejše žrtve vojne kot preostalo prebivalstvo. Zato je bilo na zavodih za zaposlovanje povpraševanje po usposobljenih delavcih večje kot ponudba. Posledično se je izobraževanje odraslih v praksi hitro razvijalo. Praktiki so iskali strokovno podporo in ustrezno literaturo. Leta 1956 so v Zagrebu na Filozofski fakulteti uvedli v okviru študija pedagogike prva predavanja andragogike v takratni Jugoslaviji. Profesor Mihajlo Ogrizović kot nosilec predmeta je študij v naslednjih letih podprl z objavo prvih knjig s področja andragogike: Metode obrazovanja odraslih in Problemi andragogije. Leta 1960 je nastala katedra za andragogiko na Filozofski fakulteti v Beogradu (profesorja Dušan Savičević in Borivoj Samolovčev). Za raziskovanje na področju izobraževanja odraslih sem se odločila med službovanjem na Inštitutu za sociologijo (1967), ko sem se pridružila takrat pri nas prvi mednarodni komparativni raziskavi Izobraževanje odraslih, socialna mobilnost in družbena participacija. S predavanji obče andragogike in andragoške didaktike smo v Ljubljani začeli leta 1972 na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete. Leta 1976 je študij andragogike postal ena od študijskih smeri na oddelku. V študijskem letu 1993/94 smo uvedli samostojni enopredmetni študij andragogike. Ministrstvo za šolstvo in šport je novi študijski program potrdilo v okviru evropskega projekta Tempus. Na oblikovanje študijskih programov so vplivali najbolj znani inštituti in oddelki za izobraževanje odraslih v razvitem svetu (Oddelek za andragogiko Univerze v Montrealu, Evropski Bureau for Adult education v Londonu, Wellington College v Oxfordu, Institute for Andragology v Amsterdamu, Oddelek za andragogiko Karlove univerze v Pragi itd.). To nam je zagotavljalo, da je študij na mednarodni ravni. Enoletna postdoktorska specializacija na Inštitutu v Torontu (1971) je priprave na predavanja dokončno zaokrožila. Strokovna in znanstvena literatura iz andragogike se je pomnožila. Andragogika je dobila svoje mesto v nacionalnem raziskovalnem programu. Vzporedno smo raziskovali v mednarodnih raziskavah prek UNESCA, ICAE (International Council for Adult Education) in projektov EU. Študij andragogike se je ponovno preoblikoval v okviru bolonjske reforme visokega šolstva v zadnjih letih.
Poudariti želim vlogo in pomen znanja, ki ga pridobi posameznik kot rezultat učnega procesa in izkušenj. Ugotavljam, da oblika izobraževanja, kot je študij na daljavo, zagotovo prispeva k večji ...kakovosti učenja in vodi k razvoju inovativne, dinamične in na znanju temelječe družbe. Z znanjem posameznik obv1aduje spremembe, rešuje probleme in tudi ustvarja novo znanje. Tradicionalne učne prakse se soočajo z novimi okoliščinami, pojavljajo se nove, moderne tehnologije, ki omogočajo hitro in kvalitetno implementacijo znanja. Središče učnega procesa pri študiju na daljavo je učenec, ne pa učitelj ali izobraževalna ustanova. Glavni cilj študija na daljavo je povečati kakovost življenja državljanov, njihovo konkurenčnost na trgu delovne sile in zagotoviti večjo gospodarsko rast. Intelektualni kapital je tisti, ki predstavlja največji kapital vsake družbe, in znanje je tisti ključni dejavnik uspeha vseh, ki se tega zavedajo. Fleksibilnost, odprtost in pripravljenost ljudi slediti novim informacijskim rešitvam oblikujejo primerno okolje za razvijanje in odločitev posameznika za študij na daljavo.
»Polnila« med »velikimi skladatelji« – t.i. »mali mojstri« - povzročajo različne probleme pri pisanju glasbene zgodovine. Na eni prihaja do enostranskega gledanja na dela »malih mojstrov«, dokler jih ...obravnavamo po kriterijih, ki smo jih razvili za »vrhunske skladbe«. Na drugi strani pa pomanjkljiv vpogled v vire komplicira vrednotenje tistih skladateljev, ki niso dosegli izstopajoče pozicije v glasbenem repertoarju, pred katerim se, pa čeprav kot ozadje, profilirajo »velika« dela. Te in take metodološke in arhivske težave se prvič obravnavajo ob salzburškem okolju Wolfganga A. Mozarta in linškem Antona Brucknerja. Iz česar naj bi izšel katalog kriterijev, po katerih se določen skladatelj obravnava kot »mali mojster«, kar bo lahko rabilo kot podlaga muzikološkim študijam pri utemeljevanju njihovega pomena in priljubljenosti.
PDF
