Tema raziskave so deželni zbori, ki so se na Štajerskem dogajali med letoma 1246 in 1311. Tam so se zbirali plemiči, ki so bili člani štajerske deželne zveze. Reševali so medsebojne spore ter ...razpravljali o odprtih vprašanjih. V obravnavanem času se je odvilo 39 deželnih zborov, ki jih lahko zasledimo v virih. Sodelovali so plemiči iz celotne vojvodine, pa tudi od drugod. Namen raziskave je bil predstaviti deželne zbore glede na geografski izvor udeležencev ter izpostaviti udeležence iz današnje slovenske Štajerske.
Med lastniki šoštanjskega gospostva je bila v prvi polovici 19. stoletja tudi plemiška družina Del-Negro. Članek raziskuje izvor te rodbine, njeno razvejenost in razširjenostpo Šaleški dolini in na ...Celjskem v 18. in 19. stoletju ter njeno nadaljnjo usodo, kije edino do danes preživelo rodbinsko vejo pripeljala na grad Khislstein v Kranju in pozneje na območje današnje Avstrije. Posebej je izpostavljeno vprašanjeplemiškega statusa Del-Negrov. Franc Del-Negro, ki mu je cesar Franc II. leta 1803podelil plemiški naziv, seje namreč skliceval na beneški plemiški status svoje rodbine, kar paje moral najprej nedvoumno dokazati, dodatno težavo paje pomenilo dejstvo, da Franc Del-Negro sprva ni uporabljal tegapriimka, temvečse v starejših virihpojavlja kot Franc Schwarz.
Vhribovju severno od Šoštanja sta naprehodu iz visokega vpozni srednji vek nastala manjša gradova, ki sta s svojima nekdanjima stavbnima zasnovama med grajsko kulturno dediščino v slovenskem prostoru ...zelo posebna. Grad Zamberk je nastal v 13. stoletju, opuščen oziroma uničen pa je bil že pred 16. stoletjem. Talna ploskev nekdanjega grajskega jedra kaže, daje tam stala manjša obodna grajska zasnova z obzidanim dvoriščem in bivalno stavbo ali pa da je območje grajskega jedra v celoti zavzemala večja dvonadstropna bivalna stavba brez obzidanega dvorišča. Pri analiziranju grajskih ostalin je treba upoštevati možnost, da bi nenavadna velika koncentrična obrambna jarka z okopoma utegnila nastati pozneje kot grajsko jedro. Morda sta nastala šele zatem, koje bil grad že razvaljen, in ju je treba povezati s protiosmanskim utrjevanjem koroške deželne meje. Sosednji grad Forhtenek je nastal okoli leta 1300. Bilje eden redkih srednjeveških gradov na sedanjem slovenskem ozemlju, kipoleg glavnega stolpa in obodnega obzidja ni imel še posebne bivalne stavbe - palacija in ki ga pozneje niso širili. V razvalino seje spremenil v 17. stoletju.
