Glavni oltar sv. Janeza Krstnika iz leta 1665 je tipičen primer zlatega kranjskega oltarja iz 17. stoletja, ohranjen je iz prejšnje cerkve. Na njem je zapisana letnica obnove 1884. V glavni niši je ...plastika s prizorom Kristusovega krsta, ki vključuje figuri Kristusa in Janeza Krstnika, ter Boga Očeta nad njima. V niši nad glavo je kip Marije z Jezusom, okrog pa so plastike sv. Luka, sv. Janeza Evangelista, sv. Petra, in sv. Florijana. Na menzi pod oltarjem je izrezljan in poslikan prizor Kristusovega krsta.Lucija Fabjančič je avtorica besedila, Robert Rokavec je avtor fotografije.
Dva majhna lesena reliefa, ki sta ohranjena v cerkvi sv. Jakoba v Hrašah in prikazujeta motiva s svetim Jakobom, sta po vsebini za slovensko okolje precej nenavadna. Eden prikazuje motiv Marije ...Pilar oz. Marije na stebru, tj. svetega Jakoba, klečečega pred stebrom, na katerem stoji Marija z Jezusom.Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Križ v Brezovcu, na sedlu, kjer se pot iz Pirnič začne spuščati proti Smledniku, so postavili na mestu, kjer so večkrat počivali, ko so šli k maši, vedno pa so se tu ustavili pogrebci, odložili krsto ...z mrličem in malo počili. Pravijo, da se je zgodilo tudi, da so ga v hudi zimi in visokem snegu pustili tam do naslednjega dne in ga šele potem odnesli na pokopališče. Ker je bil križ dolgo časa rdeče barve, se ga je prijelo ime Rdeči križ.Marjeta Žebovec je avtorica besedila, Ciril Žebovec je avtor fotografije.
Po ustnem izročilu so kapelico Brezmadežne postavili kot prošnjo za srečen prehod čez reko; prav tako po ustnem izročilu naj bi v njej lahko opravljali svete maše. V še ne tako daljni preteklosti so ...pri njej molile in prižigale sveče tudi ženske v visoki nosečnosti kot prošnjo za srečen porod.Zunanjost kapelice je poslikana. Levo od vhoda sta naslikana sv. Jurij in sv. Štefan, na zadnji steni sta sv. Janez Nepomuk in neznani škof, desno od vhoda sv. Jožef in sv. Neža, v kapelici pa je kip Brezmadežne.Marijin kip iz kapelice pa je določene ljudi v socialističnih časih zelo motil, tako da so ga nekega dne v sedemdesetih letih 20. stoletja vrgli čez most v Savo, in to s smledniške strani. Ustavil se je pri zapornicah, pobrali so ga in očistili ter postavili nazaj. Storilci so bili domačini, ki so ga imeli malo preveč ‘pod kapo’.Marjeta Žebovec je avtorica besedila, Robert Rokavec je avtor fotografije.
Drugi relief je vsebinsko še bolj zanimiv. Kompozicijsko nedvomno prikazuje motiv svetega Jakoba, ubijalca Mavrov (Santiago Matamoros), ki je kot čudežna prikazen na konju priskočil na pomoč ...krščanski vojski v mitski bitki proti muslimanom, vendar svetnik na tem reliefu nosi rdečo zastavo z zvezdo in polmesecem: turško zastavo. Zakaj je zastava, ki bi glede na motiv sicer morala biti bela in imeti krščanski križ, pobarvana v turško in krščanski svetnik (ki ima okrog glave kljub vsemu svetniški sij) tako na prvi pogled preobražen v zmagovitega Turka, ostaja nerazjasnjeno. Lucija Fabjančič je avtorica fotografije in besedila.
Po zatrjevanju strokovnjakov izvira kapelica sv. Urha pod župnijsko cerkvijo v Smledniku iz devetnajstega stoletja. V celoti je poslikana s freskami slikarja Leopolda Layerja, ki je znan po sliki ...brezjanske Marije Pomagaj, še bolj verjetno pa so freske delo nekoga od njegovih učencev, saj je mojster Layer umrl leta 1828, v njegovem slogu pa so slikali tako njegov posinovljenec Josip Egartinger kot vrsta drugih gorenjskih slikarjev iz njegove šole.Na kapelici je nad vhodno stranjo freska z motivom vnebovzetja Device Marije, ki jo je na novo naslikal Lojze Čemažar, na stropu kupole v notranjosti je freska Svete Trojice z angeli. Najzanimivejša je freska na zadnji steni s prizori iz legende o svetem Izidorju, zamaknjenem v molitev, Marijo na oblakih, cerkvijo v ozadju ter angeli, ki na njivi orjejo s hudiči. Na desni strani, gledano od vhoda, je freska sv. Krištofa z Jezusom na rami, na levi pa sv. Florijana v vojaški opravi in z golido.Starejši od kapelice pa je nedvomno kip sv. Urha iz obdobja baroka, ki stoji v osrednjem prostoru kapelice v naravni velikosti. Po podatkih v registru kulturne dediščine izhaja z oltarja stare cerkve.Marjeta Žebovec je avtorica besedila, Ciril Žebovec je avtor fotografije.
