Prispevek predstavlja pregled znanih lastnikov vzhodnoazijske keramike, posebno porcelana, v Sloveniji v 19. stoletju – natančneje od odprtja Regionalnega muzeja za Kranjsko (kasneje Narodnega muzeja ...Slovenije) leta 1821 do velikega potresa v Ljubljani leta 1895. Slovenski lastniki porcelana, ali 'navdušenci', ki so predstavljeni v raziskavi, so osebe slovenskih korenin, za katere lahko na podlagi zanesljivih virov potrdimo, da so v svoji lasti imeli keramične ali porcelanaste predmete vzhodnoazijskega izvora ter jih kasneje darovali Deželnem muzeju za Kranjsko. Z vključitvijo analize zbirke Narodnega muzeja in analizo primarnih virov, kot so publikacije, inventarji in slikovno gradivo, raziskujem, kaj nam posamezni predmeti povedo o lastnikih in kako nam lahko pomagajo pri rekonstrukciji zbirateljstva keramike in porcelana vzhodnoazijskega izvora v slovenski zgodovini.
V prispevku se bom osredotočila na razmerje med politiko in moškostjo. Politika je bila v 19. stoletju moški svet in posledično so se razvile specifične oblike politične hegemone moškosti. Na podlagi ...virov bom identificirala in predstavila razvoj dveh oblik hegemone politične moškosti in politične alternativne moškosti na Kranjskem. Med liberalno in katoliško/konzervativno moškostjo ter alternativno delavsko/socialdemokratsko moškostjo je tako obstajalo kar nekaj razlik v različnih vrednotah, pa tudi v vsakodnevnih praksah (prepoznane v ravnanju s telesom (brkih, bradah, obleki) in ravnanjih (dvoboji in odnos do žensk)). Vsaka je predstavljala drugačno razumevanje v odnosu do sveta in dela, od individualnega do timskega dela, od drznosti do discipliniranosti. Članek temelji na spominih političnih akterjev, objavah iz periodičnih časopisov ter simbolnih prezentacijah moških teles na razglednicah in fotografijah.
Cerkvena glasba 19. in 20. stoletja je bila do sedaj v glasbenem zgodovinopisju opazovana le s pomočjo umeščanja v »velike pripovedi«. Ta metoda nujno zabrisuje ali celo potvarja velik del ...podrobnosti o tem zgodovinskem pojavu. Zdi se, da je edina pot za odkritje primernejše interpretacije uporaba metod mikro-zgodovinskega raziskovanja.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Študija primera zgodnje recepcije Dvořákovih del na Slovenskem je izhodišče za opazovanje v muzikološki misli izpostavljenega razmerja »slovanske« in »nemške« glasbe in vnovične osvetlitve vprašanja ...med nacionalnim in transnacionalnim v glasbi evropskega prostora na prelomu 19. in 20. stoletja. Članek prikaže praizvedbe Dvořákovih del v Ljubljani skozi prizmo poustvarjalnih zmožnosti ter recepcije glasbe pred prvo svetovno vojno. Izpostavljeni so kritiški odmevi ob krstnih izvedbah, še zlasti kantate Mrtvaški ženin(Svatební košile) z ljubljanskim zborom Glasbene matice na Dunaju, ko je dirigiral Dvořák (1896) in prikazan zvezek samospevov, ki ga je Fran Gerbič posvetil Dvořáku.
Članek obravnava specifiko fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem v 'obdobju virtuoznosti' in po njem. Prikazani so vplivi modnega salonskega repertoarja v ...poustvarjalnosti in njegova recepcija pred sredino 19. stoletja ter odmevi kasnejše vsebinske preobrazbe in estetskega prevrednotenja salonske glasbe na poustvarjalno, ustvarjalno in recepcijsko raven glasbenega dela.
Na koncertih Filharmonične družbe v Ljubljani do leta 1872 so bili solistični nastopi zelo pogosti. Delež domačih glasbenikov je bil v razmerju do tujih solistov mnogo večji. Najpogostejši so bili ...pevski solisti, tem so sledili pianisti in violinisti. Navajanje solistov je bilo na koncertnih sporedih nedosledno, zato je nastopajoče nemogoče natančno identificirati.
Glavni cilj sestavka, posvečenega vprašanju preučevanja čeških glasbenikov v Srbiji v 19. stoletju, želi opozoriti na dileme in njih rešitve v dosedanjem muzikološkem raziskovanju. Posebna pozornost ...je bila usmerjena v manj znane in redko objavljene podatke v zvezi z raznovrstnim delovanjem čeških glasbenikov.
Članek ponuja nov pogled na gradivo povezano z ustvarjalnostjo Rista Savina za glas in klavir. Opozarja na nekaj doslej spregledanih skladb ter poskuša z razširjenim naborom dejstev korigirati ...uveljavljeno kronologijo nastajanja del. Izsledki znatno spreminjajo dosedanje razumevanje Savinove ustvarjalnosti. Njegova opredelitev za slovensko nacionalno gibanje ni bila nenaden zasuk, kot je to veljalo do sedaj, temveč rezultat dolgotrajnega odzivanja na pobude iz kulturnega okolja, v katerem je deloval.
Namen vnovične zgodovinske pripovedi o klavirski glasbi 19. stoletja na Slovenskem, še posebej valčku, je izpostaviti metodološko problematiko dosedanjih zapisov in ponovno ovrednotiti tisti segment ...glasbene preteklosti, ki je bil dosedaj z umetniškega vidika upravičeno smatran kot nepomemben. Obravnava klavirskih skladb v kulturnozgodovinskem kontekstu odstira medsebojno odvisnost med ustvarjalno, poustvarjalno in pomensko ravnijo glasbenega dela. Analiza glasbenih virov razkrije nekatere vsebinske povezave s pojmom poljudna glasba kot ga je opredelil Kurt Blaukopf.
Članek skuša s pregledom ohranjenih koncertnih sporedov Filharmoničnega društva v Ljubljani sestaviti podobo koncertnih sezon med letoma 1794 in 1872. Na posameznih primerih je dokazano, da delovanje ...družbe sodi v sam vrh glasbenega ustvarjanja v Ljubljani v obravnavanem obdobju.