Avtor v članku analizira samospeve enega ključnih slovenskih skladateljev 19. stoletja. Pozornost posveča kronološki umestitvi, izboru besedilnih predlog in analizi kompozicijske realizacije ter jih ...poskuša umestiti v sodobni evropski in slovenski recepcijski kontekst.
Na relativno majhnem območju Obkolpja so več stoletij sobivale tri upravno-politične entitete: Kranjska (Bela krajina), Vojna krajina (Žumberk in Marindol) in civilna Hrvaška, kar je odločilno ...vplivalo na strukturo prebivalstva. Državno-upravna meja med avstrijskimi deželami kot delom Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (do 1806), Nemške zveze (do 1866) in Cislajtanije (1867 – 1918) na eni ter Ogrsko-hrvaškim kraljestvom na drugi strani se je bistveno razlikovala od današnje slovensko-hrvaške državne meje. Žumberk in Marindol sta predstavljala kranjsko ozemlje, ki je bilo pod vojaško upravo Vojne krajine, ta pa je bila pod neposrednim nadzorom dvornega vojaškega sveta v Gradcu oz. na Dunaju. Po začasni priključitvi Žumberka in Marindola Hrvaški in Slavoniji v času razpustitve Vojne krajine (1881), se je razplamtel spor med Kranjsko in Hrvaško glede pripadnosti teh ozemelj, ki jih je Kranjska na osnovi historičnega prava zahtevala nazaj. Nejasno stanje se do konca habsburške monarhije ni rešilo. Študija skuša na osnovi zgodovinskih virov pokazati, kakšno mnenje so imeli o svoji pripadnosti sami Žumberčani. Pri virih je problematično, da so največkrat posredni in so ideološko močno obremenjeni. Da si prebivalci teh predelov o svoji pripadnosti niso bili edini, kažejo peticije, ki so zahtevale tako priključitev Hrvaški, kot priključitev Kranjski. Članek prikazuje tudi žilvjenjske razmere Žumberčanov in Marindolcev in jih povezuje z opredelitvijo za Kranjsko ali Hrvaško.
Poklic plesnega mojstra je znatno prispeval k oblikovanju evropske plesne kulture od 15. stoletja naprej. Kranjski deželni stanovi so vzdrževali delovno mesto plesnega mojstra najverjetneje več ...stoletij, pričujoči članek pa razkriva njihovo delovanje v Ljubljani v 18. in 19. stoletju, vse do razpustitve Kranjskih deželnih stanov v letu 1861.
Mnenja o datumih ustanovitve čitalnic na Slovenskem so deljena. Zlasti velja to za mariborsko in ljubljansko čitalnico. Medtem ko nekateri muzikologi trdijo, da je za Narodno slovansko čitalnico v ...Trstu (29. januarja 1861) bila kot druga ustanovljena ljubljanska Narodna čitalnica (20. oktobra 1861) in nato kot tretja mariborska Narodna slovanska čitalnica (4. septembra oziroma 10. novembra 1861), meni večina raziskovalcev tega obdobja, da je treba upoštevati formalni datum ustanovitve, ko so ustanovitelji s podpisi potrdili ustanovitveni zapisnik, kar je bilo v Mariboru 17. julija 1861.
Na plošči iz črnega lesnobrdskega apnenca piše, da je bil Janez Nepomuk Hradeczky župan, cesarski svetnik, stanovski odbornik. Na plošči je bila vpisana tudi njegova žena Marija, rojena Schweitzer.
Blaž Potočnik je leta 1831 sestavil priročnik za kmečko prebivalstvo, kako naj se zavaruje pred epidemijo kolere. Besedilo je oblikoval kot vprašanja in odgovore. Tri strani besedila iz 30 strani ...obsežne publikacije objavljamo na portalu Kamra. Publikacijo hrani tudi Mestna knjižnica Ljubljana, enota Slovanska knjižnica.
PDF
