Ob koncu lanskega leta je Zdravstveni svet Republike Slovenije potrdil program preprečevanja zgodnjih invazivnih okužb novorojenčkov, povzročenih s streptokokom skupine B, ki vključuje univerzalno ...presejanje nosečnic v 35.–37. tednu nosečnosti. V prispevku smo pregledali različne diagnostične metode presejanja in dejavnike, ki pomembno vplivajo na njihovo uspešnost tako v ginekološki ambulanti kakor tudi v mikrobiološkem laboratoriju. Bralca opozarjamo na pravilnost odvzema kužnine, mu predstavimo izbrano strategijo testiranja s kombinacijo obogatene kulture in molekularnega testiranja ter mu ponujamo seznam registriranih molekularnih testov, primernih za testiranje. V zadnjem delu prispevka razpravljamo o pomenu hipervirulentnega klona CC-17, ki povzroča večino invazivnih okužb novorojenčkov v Sloveniji, in o metodah, s katerimi ga prepoznamo.
Človeška črevesna mikrobiota je združba bakterij, arhej, gliv, virusov in parazitov, ki v prebavni cevi tvorijo ekosistem, sestavljen iz približno 1014 mikroorganizmov. Raznolikost te združbe je ...posledica razlik v genomu gostitelja in vplivu okoljskih dejavnikov, med katere sodijo higiena, prehrana, življenjski slog in uporaba različnih zdravil. Rezultati raziskovalnega dela v zadnjem desetletju so potrdili, da spremenjena sestava mikrobiote (disbioza) prispeva k razvoju različnih bolezni, vključno s srčno-žilnimi, sladkorno boleznijo tipa 2, kronično boleznijo ledvic, nealkoholno zamaščenostjo jeter (NASH), kronično vnetno črevesno boleznijo in celo nekaterimi vrstami raka. V prispevku avtorja predstavita nekaj sodobnih spoznanj o raznoliki sestavi človeške črevesne mikrobiote, diagnostičnih postopkih in nekaterih patofizioloških mehanizmih, ki vplivajo na razvoj srčno-žilnih bolezni.
Kožna oblika melanoma sodi med rakava obolenja z največjim letnim prirastkom tako v svetu kot pri nas. Epidemiološki podatki ob hitro rastoči incidenci nakazujejo stabilno mortaliteto v zadnjih dveh ...desetletjih in konstantni delež debelih tumorjev za moške nad 60. letom starosti. Melanom je posledica kompleksne prepletenosti genotipa in dejavnikov iz okolja, ki določajo tudi fenotipske značilnosti, ki opozarjajo na povečano tveganje za pojav melanoma v življenju. Vloga dermatologa je odkrivanje melanoma v zgodnjih stadijih bolezni, ko je klinično težje prepoznaven, zamenljiv z melanocitnimi nevusi ali drugimi lezijami na koži. Zgodnja diagnostika melanoma temelji na poznavanju novih diagnostičnih metod v dermatologiji, kot so dermoskopija, konfokalna mikroskopija in teledermatologija, kot tudi ustrezni organizaciji dela, ki omogoča prepoznavanje ter spremljanje posameznikov z večjim tveganjem za pojav melanoma. Pri tankih melanomih dermatolog opravi tudi terapevtski del, ekscizijo tumorja, medtem ko pri invazivnih in metastatskih oblikah bolezni predvidi interdisciplinarno zdravljenje pacienta. Zaradi povečanega tveganja za razvoj novega primarnega melanoma je v obravnavi bolnikov po odkritem melanomu določena potreba po doživljenjskem spremljanju s strani dermatologa. Dermatološka zdrużenja oblikujejo in izvajajo programe primarne ter sekundarne preventive, katerih namen je zmanjševanje dejavnikov tveganja in zgodnje odkrivanje melanoma kot tudi drugih oblik kožnega raka. Nova spoznanja potrjujejo patogenetsko raznolikost melanoma, kar kaže na potrebo po spremembah in individualizaciji ukrepov primarne ter sekundarne preventive kožnega melanoma.
PDF
