Sestavek ima namen predstaviti osnovne oblikoslovne, pomenske in z njimi povezane skladenjske značilnosti rabe glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Prikaz temelji na analizi ...gradiva, zbranega za slovarske namene s popolnim izpisom vseh ohranjenih slovenskih tiskanih del iz druge polovice 16. stoletja. Glagol biti je zaradi svoje dvojne funkcionalnosti (polnopomenski in pomožni glagol) hkrati tudi ena izmed najpogosteje rabljenih besed v 16. stoletju.
Prispevek obravnava povedkov prilastek v slovenščini. V prvem delu opiše njegove lastnosti, drugi del pa je namenjen korpusni analizi, pri kateri smo se trudili najti čim več primerov povedkovih ...prilastkov. Poleg pridevnikov in samostalnikov, ki nastopajo v povedkovem prilastku, obravnavamo tudi glagole, ki nastopajo v jedru povedka. Najpogosteje v jedru povedka nastopajo glagoli procesov in premikanja. Najpogostejši pridevniki v povedkovem prilastku označujejo začasno lastnost.
Prispevek obravnava možne statuse obglagolskega prostega morfema, ki v skladenjski vlogi predloga uvaja vezavnost. Ta vezavnost omogoča najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, večinsko pa izraža ...tudi pomensko prehodnost vsakokratne zveze glagola s predložnim prostim morfemom v povedku. S prehodnostjo in vezavnostjo pa so vzpostavljeni osnovni pogoji in posledično merila, ki zvezam glagola z vezavnim prostim morfemom omogočajo leksikalizacijo v prostomorfemski oz. predložni glagolski leksem.
Suočeni sa činjenicom da se u literaturi, posebno u novijoj germanističkoj, sve više osporava status prilogu kao vrsti reči, a da u srpskom nema dovoljno jasnih kriterijuma za njegovo određenje, u ...priloženom radu čini se pokušaj da se na osnovu kontrasta dođe do jasnih strukturnih elemenata koji bi potvrdili jednu ili drugu tezu. Trenutno važeći morfološko-sintaksički kriterijum očigledno nije dovoljan za defniciju priloga kao postojeće ili nedostajuće vrste reči. Akcenat u radu otuda se stavlja na tvorbu reči.
Glagolska prehodnost v slovenščini Žele, Andreja
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
09/2022, Volume:
28, Issue:
1
Journal Article
Open access
Namen prispevka je predstaviti prehodnost kot skladenjsko kategorijo glagolov v povezavi z drugimi glagolskimi kategorijami. Z vidika prehodnosti je opozorjeno tudi na skladenjske lastnosti in ...značilnosti slovenskih stavčnih zgradb in slovenskih povedi nasploh, tudi na diatezne zmožnosti.
Značilnosti preteklika spiškega narečnega glagola być ‘biti’ na osnovi korpusnih podatkov Prispevek obravnava kategorijo preteklega časa glagola być ‘biti’ v spiškem narečju. Izsledki izhajajo iz ...gradiva za Spiški narečni korpus. Glagolska spregatev je v narečju drugačna kot v splošni poljščini. Ohranile so se arhaične oblike tipa byłech, jech był, my byli. Navedeni so podatki o številu pojavitev vseh oblik v korpusu. Izbrani primeri so prikazani v širšem kontekstu, skupaj z metapodatki. Predstavljene so tudi možnosti uporabe elektronskega korpusa za morfološke in sociolingvistične raziskave.
Prispevek predstavlja povezanost vida in vezljivosti pri netvorjenih in predponskoobrazilno tvorjenih glagolih. Predstavljeno je, katera (neprevzeta) predponska obrazila vezljivost tvorjenega glagola ...glede na netvorjeni glagol spremenijo in kdaj vezljivost ostane nespremenjena. Nespremenjena ostane, ko predponsko obrazilo izraža faznost, delimitativnost ali vidskost (dovršnost). Za pomensko in vezljivostno prekrivnost med netvorjenim in tvorjenim glagolom gre samo v primeru vidskega razmerja.
V delu se semantično analizirajo slovanski (predvsem srbskohrvaški) kontinuanti psl. glagola *kapati, in to tistih, ki se etimološko povezujejo z lit. kãpanoti ‘ubijati, klati’, nusikãpanoti ...‘umirati, crkavati’. Rezultati analize krepijo mnenje prvotne istovetnosti s psl. *kapati in *kopati.
Prispevek predstavlja in hkrati predlaga merila, ki bi upravičila soobstoj zloženega povedka in zloženega glagola. Obravnava zloženega povedka kot stavčnočlenske enote in tudi besednovrstno ...opredeljenega zloženega glagola kot sestavljene leksemske enote združuje dosedanje ugotovitve o povedkovniku in o pomensko osnovnih glagolih z zmožnostjo združevanja njihove najširše pomenske rabe na eni strani in zgolj slovničnovezne rabe na drugi. S tem pa se navezuje tudi na vlogo vezljivosti: glagolske in neglagolske vezljivosti znotraj zloženega povedka ali zloženega glagola in »zunanje« vezljivosti zloženega povedka/glagola na ravni stavčne povedi. Hkrati se opozori tudi na slovarski vidik določanja in opisovanja pomensko osamosvojenih večbesednih leksemskih enot.
Suočeni sa činjenicom da se u literaturi, posebno u novijoj germanističkoj, sve više osporava status prilogu kao vrsti reči, a da u srpskom nema dovoljno jasnih kriterijuma za njegovo određenje, u ...priloženom radu čini se pokušaj da se na osnovu kontrasta dođe do jasnih strukturnih elemenata koji bi potvrdili jednu ili drugu tezu. Trenutno važeći morfološko-sintaksički kriterijum očigledno nije dovoljan za definiciju priloga kao postojeće ili nedostajuće vrste reči. Akcenat u radu otuda se stavlja na tvorbu reči.
PDF
