Pričujoči priročnik oz. glosar šolskega jezika je nastajal na Hrvaškem, v obdobju od 2015 do 2020, kot skupni podvig hrvaških glotodidaktičark štirih tujih/drugih jezikov, ki se poučujejo v hrvaških ...javnih šolah. Predmet preučevanja je bilo področje šolskega jezika pri pouku nemščine, angleščine, francoščine in italijanščine. V priročniku je zajet tako govorjeni jezik, kot so ga uporabljali učitelji in učenci v široki mreži sodelujočih šol, kot tudi izsledki preučevanja šolske dokumentacije, intervjujev s številnimi pristojnimi strokovnjaki s področja šolstva in učiteljev, ter iz primerjalnih študij.
Prispevki, ki obravnavajo razvoj kolokacijske kompetence v hrvaščini kot drugem in tujem jeziku (J2), niso številni, zato še ni narejena tipologija kolokacijskih odstopanj kot tudi ne tipologija ...različnih vrst v preverjanjih dobljenih odgovorov. Prav zato je cilj prispevka analiza različnih vrst odgovorov pri produktivnih nalogah, s katerimi preverjamo poznavanje imenskih kolokacij glede na njihovo pogostost, asociativno moč in raven znanja jezika. V analizi odgovorov smo zajeli tri produktivne naloge: 1) izolirane stavke s kolokacijami v imenovalniku, 2) izolirane stavke s kolokacijami v odvisnih sklonih in 3) kolokacije v širšem kontekstu. Odgovori sodelujočih v raziskavi so razvrščeni v tri kategorije (leksikalno, slovnično in kombinirano), znotraj katerih smo razlikovali različna odstopanja. Analizo smo na vzorcu 70 tujih govorcev hrvaščine, ki imajo raven znanja B2 in B1, izvedli za imenske kolokacije, kjer je osnova samostalnik, kolokat pa pridevnik. Preden smo izdelali analitična orodja, smo naredili dve predhodni raziskavi: analizo kolokacij v dveh korpusih (CROLTEC in hrWaC) ter določitev asociativne moči kolokacij na vzorcu rojenih govorcev hrvaščine. Ugotovimo lahko, da na obeh ravneh znanja prevladuje visok odstotek napačnih odgovorov in kolokatorjev v nalogah, kjer ni podan kontekst (KIK). Kljub temu je potrebno omeniti, da je, ne glede na pogostost in asociativno moč kolokacij, odstotek pravilnih odgovorov pri vseh nalogah višji na ravni B2 kot na ravni B1.
Prispevek predstavlja razvoj prosto dostopnih modelov za prepoznavanje in klasifikacijo imenskih enot za hrvaški in slovenski jezik. Poskusi se osredotočajo na najbolj informativne jezikovne ...lastnosti, pri čemer upoštevajo dostopnost jezikovnih orodij za oba jezika. Poleg standardnih jezikovnih lastnosti so upoštevane tudi distribucijske lastnosti, ki so bile izračunane iz velikih neoznačenih enojezičnih korpusov. Uporaba distribucijskih lastnosti izboljša rezultate za 7-8 točk v meri F1, uporaba oblikoslovnih informacij pa dodatno za 3-4 točke, in to pri obeh jezikih. Najboljši naučeni model skupaj s testno množico za primerjavo z obstoječimi in bodočimi sistemi ter model za oblikoslovno označevanje hrvaščine s programom HunPos so dostopni za prenos za uporabo v znanstvene in komercialne namene.
Eno od aktualnih vprašanj izobraževalne jezikovne politike je vprašanje tujih jezikov. Kot je razvidno iz učnih načrtov in drugih spremljajočih dokumentov, slovenska jezikovna politika na tem ...področju sledi načelom Sveta Evrope o raznojezičnosti ter pomembnosti manjšinskih in sosedskih jezikov. Nabor ponujenih tujih jezikov v izobraževanju je usklajen s smernicami slovenske jezikovne politike, vprašanje pa je, kako se izvedba teh predmetov udejanja v praksi. V príspevku nas zanima status južnoslovanskih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu in njihova realizacija v praksi.
PDF
