Varoja (Varroa destructor) je pomemben dejavnik umiranja čebel, zato njeno učinkovito zatiranje predstavlja enega izmed osrednjih problemov čebelarjenja. Trenutno čebelarji za zatiranje varoje največ ...uporabljajo sintetične akaricide. Zaradi njihovih negativnih učinkov na čebele ter kemičnih ostankov v čebeljih pridelkih je velik trend k vzpodbujanju uporabe naravnih akaricidov. Med naravne snovi s potencialnim akaricidnim delovanjem sodijo eterična olja in njihove aktivne učinkovine. Med njimi se nekatere, kot je timol, že dlje časa uporabljajo v čebelarstvu. V tem prispevku povzemamo dosedanje znanje o mehanizmih toksičnosti eteričnih olj, s poudarkom na delovanju na živčni in imunski sistem, ter o ostalih vplivih na čebele. Ugotavljamo, da bi lahko bila nekatera eterična olja glede na ugotovljene mehanizme toksičnosti uporabna za zatiranje varoje, vendar pa so njihovi negativni učinki na čebele zelo slabo raziskani. Še posebej so pomembna znanja o njihovem vplivu na imunski odziv, saj so spremembe le tega navedene kot eden izmed potencialnih možnih vzrokov za upad čebeljih družin. Med eteričnimi olji prevladujejo podatki za timol ter njegove pripravke(Apiguard®, Api Life VAR®), precej manj pa je podatkov o drugih pogostih aktivnih učinkovinah eteričnih olj. Zaključujemo, da obstaja potreba po sistematičnem testiranju vplivu akaricidnih eteričnih olj na čebele, s poudarkom na dolgotrajnih izpostavitvahizvedenih po principu aktualnih smernic testiranja strupenosti. Velik izziv za prihodnje raziskave predstavlja optimizacija nanosa in standardizacija uporabe eteričnih olj in njihovih učinkovin v čebelarstvu.
The effect of body condition score and body weight of Sanjabi ewes on immune system, productive and reproductive performance Total 80 Sanjabi ewes (2-5 years old and 50-85 weight domain) were ...selected in animal unit of Mehregan farm. The ewes were divided to 4 treatment groups according to body condition score of (2, 2.5, 3, 3.5 ≤). Blood samples were collected from non-pregnant ewes, then after mating, two weeks before expected lambing and at lambing day. Blood samples of newborn lambs were also taken from the jugular vein at birth and 7 days of age. The reproductive parameters such as number of lambs born per lambing, kg of lambs born per ewes mating, pregnancy period and lamb birth weight were determined. Some blood metabolites such as glucose, total protein, albumin and globulin were determined. The white blood cell and differential leukocyte counts were also measured. The result of this experiment indicated that BCS = 3 had a significant effect (P < 0.05) on the kg lambs born per ewes. Ewes with BCS = 3 had a better performance in the percentage of lambs born per ewes at mating, while the lambing rate reduced in ewes with BCS of 3.5 or more. Birth weight of lambs was significantly affected by BCS of their ewes (P < 0.05). There was a significant effect of BCS on plasma FSH concentration in ewes with BCS more than 3 but no significant difference was seen in blood metabolite in this study. Colostrum productions and the lamb birth weights were affected by body condition score of ewes. The white blood cell counts, neutrophils and lymphocytes counts did not change between ewes and lambs. It is concluded that BCS had a significant effect on kg lambs born per ewes, birth weight of lambs, lambs weaning weight and colostrum productions (P < 0.05) and the score of 3 at mating time could optimize profitability of Sanjabi ewes.
Vpliv ocene kondicije in telesne mase na imunski sistem ter proizvodne in reprodukcijske lastnosti ovac pasme sanjabi V poskus je bilo vključenih 80 sanjabi ovac s farme Mehregan v starosti 2-5 let. Ovce smo razdelili v štiri skupine glede na oceno telesne kondicije (BCS 2, 2,5, 3, 3,5 ≤). Vzorce krvi smo jemali od nebrejih ovac, takoj po paritvi, dva tedna pred pričakovano jagnitvijo in na dan jagnitve. Jancem smo jemali kri iz jugularne vene ob rojstvu in ko so bili stari 7 dni. Spremljali smo reprodukcijske parametre, kot so število jagnet na jagnitev, kg rojenih jagnet na paritev, dolžina brejosti in masa jagnet ob rojstvu. Določali smo nekatere parametre v krvi, kot npr. glukoza, skupne beljakovine, albumin in globulin. Prav tako smo spremljali število belih krvničk in diferencialno število levkocitov. Rezultati tega poskusa kažejo, da je ocena telesne kondicije (BCS = 3) značilno vplivala na k rojenih jagnet na ovco. Ovce z BCS = 3 so imele višji odstotek jagnet rojenih na paritev, medtem ko je bil delež jagnitev zmanjšan pri ovcah z BCS 3,5 ali več. BCS je statistično značilno vplival na maso jagnet ob rojstvu (p < 0,05). Prav tako je bil značilen vpliv BCS na koncentracijo FSH v plazmi pri ovcah z BCS višjim od 3, nismo ap zaznali razlik v koncentraciji metabolitov v krvi. BCS je vplival na proizvodnjo kolostruma in na maso jagnet ob rojstvu. Število belih krvničk, nevtrofilcev in limfocitov se med ovcami in jagneti ni razlikovalo. Ugotavljamo, da ima BCS značilen vpliv na kg rojenih jagnet na ovco, rojstno maso jagnet, maso jagnet ob odstavitvi in proizvodnjo kolostruma (p < 0,05). BCS 3 v času pripusta je optimalen za gospodarnost reje ovac pasme sanjabi.
PDF