Prispevek obravnava dobro znano normativno zadrego samostalniških zloženk z levimi neujemalnimi prilastki ter preišče tako sistemske kot zunajjezikovne vidike njihove pravilnosti, sprejemljivosti ter ...zamišljene verjetnosti, da bi jo respondent sam uporabil. Pokažemo, da kljub odsotnosti zlaganja samostalnikov brez fonološko izraženega medponskega obrazila v tradicionalnem slovanskem besedotvorju do tega vzorca v rabi prihaja pri več slovanskih jezikih, tudi slovenščini. Nadalje s korpusno raziskavo pokažemo, da obstaja vsaj sedem kategorij, kjer je ta besedotvorni vzorec v sodobni slovenščini produktiven, s perceptivno raziskavo pa, da bolj pridevniške leve neujemalne prilastke predvsem mlajši govorci že pojmujejo kot skladne z normo.
Čeprav je iz korpusa Gigafida 2.0 razvidno, da dvoji predlogi niso pretirano redki, jih dva pomembna jezikovna priročnika za slovenščino, Pravipis ter Jezikovna svetovalnica, uporabnikom in ...uporabnicam jezika odsvetujeta. V príspevku je raba dvojih predlogov analizirana z vidika skladnje predložnih zvez in semantike (dimenzionalnosti) predlogov, na podlagi analize pa je sledeč sodobnim teorijam normativnosti (gl. Mäkilähde idr. 2019) opravljena še raziskava sprejemljivosti dvojih predlogov na 104 respondentih. Izkaže se, da kljub porastu v njihovi pogostnosti raba dvojih predlogov ni bila v celoti normotvorna, obstajajo pa pomembne razlike pri sprejemljivosti njihove rabe tako glede na skladnjo kot tudi semantiko.
Slovenski pravopis je predstavljen z vidika vključevanja frazeološkega gradiva predvsem v slovarskem delu. Izhodišče za prikaz je primerjava s stanjem v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Analiza ...prikazuje vključenost in obdelanost gradiva v Slovenskem pravopisu s širšega, slovaropisnega in ožjega, pravopisnega dela.
Prispevek se s splošnojezikoslovnega stališča loteva vprašanja govornega sporazumevanja, njegovega sistemskega izvora in realne pojavnosti. Kljub izraziti neidealnosti govornih tvorb uspešnost ...sporazumevanja ni ogrožena, če udeleženci upoštevajo posebnost komunikacijskih situacij v skladu z namenom govornih sporočil. Odnos med jezikovno normo in govorno rabo tako ostaja v okviru pojmovanja prožne stabilnosti.
