Pregledni članek predstavi protokol obravnave novorojenčkov z anorektalno malformacijo od kliničnega pregleda, diagnostičnih metod do kirurškega zdravljenja, ki novorojenčku omogoča odvajanje blata. ...Zgodnja prepoznava in ustrezno zdravljenje omogočata optimalne možnosti za dober funkcionalni izid. Pregledali smo sodobno literaturo o obravnavi anorektalnih malformacij in zbrali okviren pregled naših izkušenj v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Naši rezultati so posledica uspešnega sodelovanja multidisciplinarnega tima in spoštovanja protokola obravnave.
Številni avtorji navajajo pomen interdisciplinarne obravnave kratkega jezičnega frenuluma ter vlogo zdravnika kot zadnjega, ki odloča o morebitni potrebi po kirurškem posegu. V prispevku želimo ...osvetliti trenutno znanje o jezičnem frenulumu po svetu. Vključeni so podatki iz prispevkov v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku, ki so bili objavljeni do aprila 2021. Opisane so obstoječe klasifikacije in ocenje-valni protokoli jezičnega frenuluma pri novorojenčkih, otrocih in mladostnikih ter pri odraslih. Vključeni so tudi podatki dveh histoloških raziskav, ki prinašata nov predlog poimenovanja omenjene ustne strukture. V strokovni literaturi glede kirurških posegov jezičnega frenuluma obstaja veliko različnih, tudi nasprotujočih si mnenj. Če se zdravnik odloči za operacijo, moramo opraviti predhodno in nadaljnjo obravnavo – miofunkcionalno zdravljenje pri ustrezno izobraženem strokovnjaku. Če strokovnjaki ne poskušajo zdraviti jezičnega frenuluma, obstaja možnost, da bolnik razvije kompenzatorne gibe artikulatorjev med govorom glede na anatomsko strukturo jezičnega frenuluma, vidimo pa tudi vpliv na celotno telo.
Obstrukcija odtoka urina je pri otroku lahko posledica različnih vzrokov, ki ovirajo nemoteno odtekanje urina. Če obstrukcije ne razrešimo, lahko nastanejo zapleti ali celo ledvična okvara. Glede na ...raven obstrukcije razlikujemo obstrukcijo zgornjih sečil (obstrukcija pieloureternega spoja (PUS), obstrukcija vezikoureternega spoja (VUS), posledica ureterokele ali ektopičnega sečevoda) in obstrukcijo spodnjih sečil, kot je zaklopka zadnje sečnice (angl. posterior urethral valve, PUV). Pomembno je, da se za zdravljenje odločimo po posvetovanju specialistov različnih strok ter se nato pogovorimo tudi z otrokovimi starši in jim natančno predstavimo možnosti zdravljenja. Odločimo se za interventno radiološko ali kirurško zdravljenje, najpogosteje pa za kombinacijo obeh. Izidi so večinoma dobri, pri hujših prirojenih napakah pa napredovanje kronične ledvične bolezni z zdravljenjem zgolj odložimo. Po zdravljenju je potrebno redno spremljati ledvično funkcijo.
V prispevku predstavljamo anorektalne malformacije. Kirurško zdravljenje danes omogoča, da lahko novorojenček neovirano odvaja blato. Če dokončne enostopenjske rekonstrukcije ne moremo izvesti, je ...potrebna večstopenj-ska obravnava z izpeljavo stome. Praviloma velja, da imajo otroci z manj kompleksnimi malformacijami kasneje večjo možnost nadzora nad odvajanjem blata, a žal tudi večje tveganje zaprtja, medtem ko imajo otroci z bolj kompleksnimi malformacijami slabše razvite mišice ter spremenjeni motiliteto in senzibiliteto z manjšo možnostjo vzpostavitve popolne kontinence za blato. Po operaciji moramo poskrbeti za redno spremljanje in preprečevanje zaprtja. Vzpostaviti moramo dosledni ritem odvajanja, kar dosežemo s prehranskimi prilagoditvami ali z uporabo odvajal. Ob uhajanju blata se lahko poslužujemo klistiranja, ki ga vedno prilagodimo posamezniku. Inkontinenca za blato kot posledica operativnega posega je redkost.
Čeprav incidenca raka želodca po svetu in pri nas upada, je še vedno pomemben vzrok umrljivosti zaradi raka. Prognoza je slaba, ker je bolezen odkrita pogosto v napredovalem stadiju. Rezultate ...zdravljenja je mogoče izboljšati le z zgodnejšim odkrivanjem. V zdravljenju je pomemben multidisciplinarni pristop. Glavno vlogo v zdravljenju ima še vedno kirurgija. Opisana so današnja načela kirurškega zdravljenja: obseg resekcije v vseh treh dimenzijah (na organu samem, sosednjih strukturah oziroma sosednjih organih ali njihovih delih), obseg limfadenektomije in načini rekonstrukcije.
Spastičnost je motorična motnja, ki jo zaznamuje porast mišičnega tonusa do take mere, da otežuje gibanje in vzdrževanje položaja telesa, kar vpliva tudi na kakovost življenja. S to patologijo se ...kljub pogostosti in pomembnosti ukvarja malo pediatričnih nevrokirurgov, najverjetneje zato, ker so bile možnosti za nevrokirurško zdravljenje dolgo omejene in nezanesljive. O prvi seriji dorzalnih rizotomij je leta 1979 poročal Fasano, do takrat pa so nevrokirurgi takim otrokom lahko nudili le skromno pomoč. Farmakološko zdravljenje spastičnosti se je do danes močno razvilo in obsega zdravila za peroralno, intramuskularno in intratekalno dajanje. Kirurške tehnike zdravljenja, kamor uvrščamo nevrokirurške in ortopedske posege, pa poleg delne sekcije perifernih živcev in globoke možganske stimulacije vključujejo tudi selektivno dorzalno rizotomijo (SDR). Izbira najbolj ustreznega zdravljenja je individualna in odločanje poteka interdisciplinarno. Predstavljamo primer otroka s spastičnostjo in zdravljenje z nevrokirurško tehniko SDR, ki smo jo v Sloveniji izvedli prvič.
Priporočila za obravnavo bolnikov z limfedemom Planinšek Ručigaj, Tanja; Kozak, Matija; Slana, Ana ...
Zdravniški vestnik (Ljubljana, Slovenia : 1992),
09/2018, Volume:
87, Issue:
7-8
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku so predstavljena priporočila za obravnavo bolnikov z limfedemom. Prikazana je klinična slika, diagnosticiranje in različni načini obravnave.
Obseg resekcije debelega črevesa zaradi raka je odvisen od mesta tumorja in vaskularne anatomije. Limfna drenaža poteka ob žilah v eni, dveh ali treh smereh, kamor rak lahko zaseva. Pri operaciji ...moramo doseči zadosten varnostni rob proksimalno in distalno od tumorja ter odstraniti potencialno prizadete področne bezgavke. Cilj kirurškega zdravljenja je radikalna resekcija (R0), ki edina nudi možnost ozdravitve.
Populacija starejših ljudi se veča, zato se povečuje tudi število bolnic z rakom dojke, ki so starejše od 80 let. Žal ni enotnega mnenja oziroma strokovnih priporočil o tem, kako zdraviti starejše ...bolnice z rakom dojk. Namen naše retrospektivneštudije je bil ugotoviti, kako kirurško zdravimo raka dojk pri bolnicah, starih 80 let ali več in kakšno je njihovo preživetje.Pregledali smo popise bolezni 154 bolnic z začetnim rakom dojke (povprečna starost 83 let; razpon od 80 do 90 let), ki so bile na Onkološkem inštitutu Ljubljana operirane vobdobju od leta 2000 do leta 2008 in so bile ob operaciji stare 80 let ali več. Zbrali smo podatke o obsegu bolezni, patomorfoloških značilnostih tumorja, načinu zdravljenja,obsegu operacije dojke in pazdušnih bezgavk, ponovitvi bolezni, vzroku smrti, dolžini preživetja in dolžini preživetjaglede raka dojk. Z univariatno in mutivariatno analizo smo ugotavljali povezavo med prognostičnimi dejavniki, vrsto zdravljenja in preživetjem glede raka dojk. Rak dojke je bilomejen na dojko v 28 %, v 47% so bili prisotni regionalni zasevki, obseg bolezni pa ni bil znan v 25 %. Tumorski stadij pT1/pT2 je imelo 75 % bolnic, pT3/pT4 pa je imelo 25 %bolnic. Kirurško zdravljenje je obsegalo: kvadrantektomijov 27 %, mastektomijo v 73 %, izpraznitev pazduhe v 57 %,biopsijo varovalne bezgavke v 18 %, brez posega v pazduho pa je bilo 25 % bolnic. Adjuvantno hormonsko zdravljenje je imelo 88 % bolnic (tamoxifen 53, aromatazni inhibitor 45,kombinacija obeh 37 bolnic), zdravljenje s citostatiki je imelo1,3 % bolnic, obsevanih pa je bilo 16 % bolnic. Ponovitev bolezni smo dokazali v 23 %, v času sledenja od 0,1 do 11 let(mediana 4,45 leta). Lokalno ponovitev bolezni smo dokazali v 10 %, reginalno v 6 % in oddaljene zasevke v 23 %. Petletno preživetje glede raka dojk je bilo pri lokalno omejenem raku 90 %, pri regionalno razširjenem pa 62 %. Ena od bolnicje umrla prvi dan po operativnem posegu zaradi srčnega infarkta. Zaradi raka dojk je umrlo 19 % bolnic, zaradi drugih vzrokov pa 12 % bolnic. Univariatna analiza je pokazala, da so bili z dolžino preživetja zaradi raka dojk povezani naslednji dejavniki: zdravljenje s hormoni pred operacijo, patološki Tstadij, patološki N stadij, operacija dojke, odstranitev vsehpazdušnih bezgavk, operacija bezgavk, estrogenski receptorji,stopnja diferenciacije tumorja, radikalnost kirurškega posega in kirurško zdravljenje v skladu s smernicami. Z multivariatnostatistično analizo smo ugotovili, da so bili patološki T stadij, patološki N stadij in estrogenski receptorji neodvisni prognostični dejavniki za dolžino preživetja zaradi raka dojk. Rezultati naše multivariatne analize kažejo, da so kirurgi ustrezno prilagodili obseg operativnega zdravljenja stadiju bolezni in splošnemu stanju bolnice. Kratko preživetje glede raka dojk je pokazatelj tega, da je rak dojke z zasevki v pazdušnih bezgavkah pri bolnicah, starih 80 let ali več, lahko agresivna bolezen. ; slv - slovenski
PDF
