Članek obravnava družinske sirarske kmetije v Bohinju in analizira njihove ekonomske strategije v povezavi z družinsko in zadružno obliko sirarstva ter v povezavi z različnimi oblikami prostorskega ...gibanja oziroma mobilnosti. V zadnjem desetletju se je več družinskih kmetij (ponovno) začelo ukvarjati s sirarstvom, ki je močno povezano s tradicionalnimi oblikami zadružništva in pašnimi pravicami agrarnih skupnosti. Kmetije so se naslonile na tradicionalne oblike sirarstva in obenem oblikovale nove ekonomske strategije, ki zajemajo predvsem pluralnost njihovih dejavnosti – delo izven kmetije, turizem, prodaja izdelkov itd.Članek na kratko predstavi razvoj sirarstva v Bohinju, spremembe v zasebni oziroma zadružni organizaciji dejavnosti, predvsem pa izpostavi gibanje in pletež poti, stez, cest in krajev, ki so temeljno povezani s sirarsko ekonomijo. Pri tem poveže različne prakse gibanja, med njimi dnevno pašo ob vaseh, pastirstvo, pašo na planinah ter prodajo sira in mlečnih izdelkov na tržnicah in sejmih. Skozi analizo gibanja članek poveže ekonomske strategije sirarskih kmetij, modelov zadružništva in zasebne produkcije ter konceptualizacije in organizacije prostora – zlasti poti, planin in drugega pašnega okolja.
The book presents urban agriculture as an innovative and effective tool for achieving wider social effects regarding the participation in decision-making processes, social inclusion, and sustainable ...urban development. Despite the many social and economic benefits, this kind of agriculture has still not gotten the proper support at the international and national political levels. In Slovenia, there are no clear guidelines and standards for its promotion, protection and management. This is why one of the purposes of this book is to encourage the first step towards bridging the gap between the national and local levels. The overview of good urban agriculture practices in the countries of Central and Eastern Europe and North America attests that the wider social effects are most often ensured by community, social, educational, and therapeutic gardens that bring together many diverse stakeholders. The book illustrates how urban agriculture, when designed in a collaborative and inclusive manner, can result in improved public services, boost active citizenship, and contribute to a better urban structure and image.
Prispevek izhaja iz domneve, da uradni statistični podatki ne izražajo dejanskega stanja nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji oziroma na slovenskih kmetijah v splošnem, saj popisni kriteriji ...za opredelitev nasledstva niso popolni. Da bi potrdili našo domnevo, smo oblikovali natančnejše kriterije in določili, kakšno je v resnici stanje nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji. Izkazalo se je, da je ugodnejše, kot kaže uradna statistika.
In the monograph (‘Ethnography of intergenerational relations: home and work on farms through life stories’), intergenerational relationships are discussed along the lines of demographical ...anthropology (Chapter 1).
V članku je predstavljeno, kako dejavniki socialnoekonomske strukture vplivajo na časovno opredelitev prenosa hribovskih kmetij na naslednike. Podrobneje je opisana metodologija dela, zlasti modeli z ...omejeno odvisno spremenljivko - tobit modeli -, s katerimi smo ugotavljali vplive, spoznanja o vplivih pa so povezana z ugotovitvami drugih raziskovalcev. Rezultati kažejo, da se čas predaje kmetij naslednikom podaljša z večanjem števila otrok v gospodarjevi družini, zlasti števila otrok moškega spola, in s povečevanjem starosti gospodarja, podaljša pa se tudi, če so kmetije večje in ekonomsko močnejše, kar je v nasprotju s pričakovanji.
V prispevku izhajamo iz spoznanja, da je eden od temeljnih pogojev za zagotavljanje socialne varnosti starejše generacije kmečkega prebivalstva uspešen prenos kmetij na mlajšo generacijo. Ker se ...mladi vse redkeje odločajo za prevzeme kmetij, kar je v Sloveniji značilno predvsem za hribovska območja, smo preučili, kateri dejavniki vplivajo na nasledstvo na kmetijah. Raziskava je pokazala, da imajo najbolj izrazit vpliv dejavniki, skozi katere se odražajo tradicija oziroma tradicionalni vzorci mišljenj in ravnanj ter stališča, percepcije in mnenja gospodarjev, predvsem pa dejavniki, ki izražajo ekonomsko moč kmetij. V zaključku prispevka so navedeni nekateri predlogi, na podlagi katerih bi se mladi za prevzemanje kmetij in ohranjanje kmetijske dejavnosti na njih pogosteje odločali, s tem pa tudi za zagotavljanje ustrezne socialne varnost nekdanjih gospodarjev in njegovih partnerjev po predaji kmetij naslednikom.
Despite the fact that successive sowing of maize was legally limited due to the occurrence of the corn rootworm beetle in 2003 and the integrated crop production was introduced in 2004, maize is ...still the most common and desired crop on arable and livestock farms in Slovenia. With a focus on the economic motives for the production farmers are gradually beginning to consider also the phytosanitary viewpoint, but the planning of a crop rotation is a demanding task, especially for younger farmers with no previous experience. The results of the analysis of crop rotations on conventional and integrated arable and livestock farms in north-east and western Slovenia in the period from 2000 to 2009 show that the maize monoculture has been supplemented by other grains, mostly wheat and barley, but legumes and supplementary crops are still missing from the rotation. With newly introduced crops to Slovene fields the need for new and modern agro-technical measures is increasing and also the need for improved knowledge of biological characteristics of individual varieties and species with their suitable order and share in the crop rotation. To help the farmers find the best solution for their production we have prepared some recommendations for the crop rotations with the main and supplementary crops, following good and proven examples of crop rotations used in the past. Whether farmers will use them on their farms depends not only on their technical equipment and knowledge, flexibility and receptiveness, but also on the legislative measures and sustainable nature of EU agricultural policy where farmers got used to be paid for every function and production that is environmentally and food friendly.
V Sloveniji je koruza, kljub zakonski omejitvi zaporedne setve zaradi pojava koruznega hrošča leta 2003 in vključevanja kmetij v integrirano pridelavo poljščin leta 2004, še vedno najbolj razširjena in zaželena poljščina na poljedelsko-živinorejskih kmetijah. Ekonomski vidik pridelave postopoma upošteva fitosanitarnega. Načrtovanje kolobarja je zahtevno, zlasti za mlajše kmete, ki nimajo izkušenj iz preteklosti. Rezultati analize kolobarjev na konvencionalnih in integriranih poljedelsko-živinorejskih kmetijah v severovzhodni in v zahodni Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2009 kažejo, da so monokulturo koruze razbremenila druga žita, zlasti pšenica in ječmen, manjkajo pa stročnice in dosevki. Z novo vključenimi poljščinami se povečujejo potrebe ne le po novi in sodobni agrotehniki, ampak tudi po poznavanju bioloških zakonitosti posameznih vrst in sort ob hkratni primerni razporeditvi in deležu v kolobarju. V oporo kmetom smo sestavili nekaj biološko uravnoteženih kolobarjev iz glavnih posevkov in dosevkov, ki se zgledujejo po preizkušenih vrstilnih kolobarjih iz preteklosti. Njihova uporaba na kmetijah bo odvisna ne le od tehnične opremljenosti kmetije, znanja, dojemljivosti in prožnosti gospodarjev ampak v glavnem od zakonskih predpisov in sonaravnih usmeritev kmetijske politike v EU, kjer so se kmetje navadili na plačilo za vsako okolju in hrani prijaznejše opravilo in postopek pridelave.
V prispevku so prikazani najpomembnejši izsledki raziskave, ki smo jo opravili v okviru doktorske disertacije z naslovom Povezanost nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji z njihovo ...socialnogeografsko strukturo. V uvodu je predstavljen širši okvir in namen raziskave, v nadaljevanju pa so opisani termini, uporabljene metode in tehnike ter ciljna skupina in raziskovalni vzorec. Izsledki si sledijo sistematično in v logičnem zaporedju, sklepi pa vključujejo avtorjeva razmišljanja in njegove opredelitve do rezultatov. V zaključku so podane nekatere načelne rešitve nakazanih problemov. Rešitve zaradi kompleksnosti učinkovanja dejavnikov socialnogeografske strukture kmetij na nasledstvo na njih niso preproste.
V prispevku je prikazan in ovrednoten demografski potencial hribovskih kmetijah na Dravskem Pohorju, in sicer so predstavljene značilnosti socio-ekonomske strukture, depopulacije in deagrarizacije, ...demografske vitalnosti, delovne storilnosti in nasledstvene kontinuitete hribovskih kmetij. Rezultati kažejo, da je zaradi stalnega odseljevanja predvsem mladega prebivalstva oslabljena demografska vitalnost, številne kmetije pa tudi nimajo zagotovljene ustrezne nasledstvene kontinuitete.
PDF
