Obvezni del kozolca je “hlapec” – lesena priprava v obliki stola, ki se jo obesi na “late”. Hlapec je omogočal, da se je seno lahko pospravilo tudi na najvišje “late” v oknu ali “štantu” kozolca.
Po izročilu so ga postavili leta 1893 Gričarjevi tesarji iz Prikrnice. Zasnovan je kot kozolec toplar z dvema paroma oken. Masivni leseni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Čelne in prečne brane ...so gosto mrežene s trami. Ti so na čelnih branah pritrjeni s kovanimi žeblji, na prečnih z lesenimi. Roke, ki povezujejo stebre s prečnimi veznimi tramovi, so ukrivljene. Streha je dvokapna, strma z dvema čopoma. Prvotno slamnato streho je okoli leta 1940 zamenjala opečnata kritina. Okoli leta 1970 so kritino delno zamenjali z betonsko. Na čelni brani, obrnjeni proti hlevu, je pred hodnikom vgrajen “gank” ter odprtina s preklado v obliki četrtine kroga, na kateri je letnica 1893.
Sredi Spodnjega Tuštanja stoji kozolec na kozla, ki ga cesta ločuje od gospodarskega in bivalnega poslopja. Postavili so ga leta 1941. Na mestu sedanjega kozolca je včasih stal starejši na plašč. ...Kozolec ima dva para oken, ki imata na sprednji strani dograjena dva enojna kozolca. Nesorazmerna dvokapna streha je delno prekrita z opečnim zareznikom ter delno z valovito betonsko kritino. Nosilni stebri stojijo na betonskih podstavkih.
Na severni strani hleva stoji dvojni kozolec toplar z dvema paroma oken. Masivni leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Čelne in prečne brane so redko mrežene s trami. Roke, ki povezujejo ...stebre s prečnim in veznim tramom, so majhne in ravne ter na sredi malo oblikovane. Strmo dvokapno streho s čopoma, krito s slamo je okoli leta 1975 zamenjala dvokapna streha, krita s salonitno kritino. Na čelni brani, ki je obrnjena proti hlevu, je odprtina za vrata. Danes ima kozolec v nadstropnem delu shrambo za stara kmečka orodja, v spodnjem delu pa shrambo žaganja za nastilj konjev.
Na mestu prejšnjega, delno pogorelega, kozolca je lastnik Ignac Cerar leta 1906 postavil največji kozolec v vasi. V prečni vezni tram je vrezana letnica 1906 in začetnice gospodarja. Podporne roke ...so masivne ter rahlo ukrivljene. Masivni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Zasnovan je kot kozolec toplar s tremi pari oken. Čelne brane so bolj gosto mreže s trami kot prečne. Streha je strma dvokapnica s čopoma, pokrita z opečno kritino. Kozolec je zelo dobro ohranjen.
Po naročilu gospodarja Valentina Rožiča je kozolec postavil tesar Valentin Cerar iz Stegen. Zasnovan je kot dvojni kozolec toplar. Vitki leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Roke, ki ...povezujejo stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo usločene in na sredi poudarjene z izrezanimi okraski. Na prečni vezni tram je pritrjena deščica z vrezano letnico 1914 ter začetnicama takratnega gospodarja. Čelne in prečne brane so gosto mrežene s trami. Dvokapna strma streha s čopoma je že od izgradnje pokrita z opečno kritino. Na brani, ki je obrnjena proti hlevu, je vgrajena odprtina z vrati. Ob kozolcu so leta 1939 izkopali vodnjak, v katerega so napeljali vodo s kozolca. Vodo iz vodnjaka so uporabljali v hlevu in hiši s pomočjo prostega pada. V bližini kozolca stoji stari hlev s podom. Hlev in pritličje poda sta zidana iz kamenja, pod pa je lesen. Star je več kot 100 let in ustreza takratnemu načinu gradnje.
Desetinar je dvojni kozolec – toplar, ki je po oceni nastal v 30. letih 19. stoletja. Kozolec ima dva para oken, nosilni stebri stojijo na kamnitih in betonskih podstavkih. Roke, ki povezujejo ...stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo usločene. Čelni brani sta bolj redko mreženi s tramiči in na mestu osrednjega hodnika je na obeh straneh širok vhod, zaprt z vrati. Po imenu desetinar lahko sklepamo, da je bil prvotno namenjen shranjevanju dajatev, ki so jih podložniki prinašali prav pod kozolec. Ta namreč stoji ob poti, ki vodi do zunanjega grajskega dvorišča, ki je bil najprimernejši za prevzem obveznih okoliških dajatev.
