Uvod: Strategija stimulacije, namenjena pacientom s kronično bolečino, je aktivnost samoobvladovanja bolečine, pri čemer se posameznik nauči najti ravnotežje med časom za fizične aktivnosti in časom ...za počitek. Cilj strategije stimulacije je ohraniti kakovost življenja in zmanjšati simptome kronične bolečine. Za strategijo še ni razvite enotne definicije, prav tako še ni aplicirana v prakso.Metode: Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize in sinteze literature ter smernice PRISMA. Izmed skupno identificiranih 789 zadetkov smo v končno analizo vključili 19 zadetkov. Tako smo izvedli pregled relevantne znanstvene literature ter analizo koncepta stimulacije, ki v slovenskem prostoru še ni bila izvedena in poteka v devetih korakih.Rezultati: Strategijo obvladovanja kronične bolečine je najbolj smiselno deliti v tri skupine: (1) predhodniki: bolečina in neznanje; (2) atributi: aktivnost, čas, ravnovesje, učenje in samonadzor in (3) posledice koncepta: zdravljenje bolečine in povečana učinkovitost pri aktivnostih.Diskusija in zaključek: Pred aplikacijo v prakso je treba opraviti testiranje strategije v kliničnem okolju ter ponovno oceniti prednosti in pomanjkljivosti uporabe koncepta. Mnenja o aplikaciji koncepta v prakso so različna: nekateri menijo, da koncept lahko privede do negativnih posledic, drugi, da uspešno prispeva k zdravljenju kronične bolečine. Strategija bi bila uporabna pri pacientih, ki imajo diagnosticirano kronično bolečino (kronične bolečine po poškodbah, degenerativnih spremembah, kronične bolečine v hrbtu, kronični glavobol, fibromialgija, nevropatska bolečina itd.), ki ni posledica onkološkega obolenja.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Operacije v področju prsnega koša spadajo med najbolj boleče operacije, kjer prepletanje operacijskega polja in dihalne poti še dodatno prispeva k nastanku in vzdrževanju bolečine po posegu. T. i. ...pooperativno bolečino je potrebno lajšati, ker povečuje tveganje za zaplete, kot so pljučne atelektaze, pljučnica, daljša hospitalizacija, kasneje pa tudi razvoj kroničnega bolečinskega sindroma. Pristop k lajšanju bolečine po operacijah v prsnem košu je tri stopenjski. Vključuje seznanitev z možnostmi za lajšanje bolečine med in po operaciji v sklopu priprave na poseg, čim pogostejšo uporabo področnih tehnik za lajšanje bolečine med operacijo ter multimodalni pristop za lajšanje bolečine v obdobju po posegu za zmanjšanje celokupne porabe opioidov. V sklopu tega so se tradicionalno uveljavljeni torakalni epiduralni analgeziji v zadnjem desetletju pridružile manj invazivne področne analgetične tehnike, kot so paravertebralni blok, blok pod mišico erector spinae, retrolaminarni blok, blok serratus anterior in interkostalni blok. K razvoju teh tehnik je prispevala predvsem uporaba ultrazvoka, vedno večja uporaba zdravil proti strjevanju krvi ter uvajanje manj invazivnih kirurških tehnik, ki zahtevajo prilagoditev vodenja anestezije v smislu uporabe čim manj invazivnih področnih analgetičnih tehnik. Učinkovito lajšanje bolečine med in po operaciji je ključno za preprečitev kroničnega bolečinskega sindroma, ki bolnikom močno poslabša kakovost življenja, zdravstvenemu sistemu pa naloži dodatne stroške zdravljenja. Pregledni članek bo prikazal trenutne možnosti za lajšanje bolečine med in po operacijah v prsnem košu s poudarkom na vrsti in mehanizmu delovanja novejših področnih analgetičnih tehnik.
Uvod: Prilagajanje je ključni dejavnik za uspešno soočenje posameznika s spremembami v svojem notranjem in zunanjem okolju. Z aktivnostmi zdravstvene nege medicinske sestre pomagajo zagotoviti ...potrebne vire za uspešnejši proces prilagajanja. Avtorji v prispevku razpravljajo, ali bi teoretični model prilagoditve Calliste Roy ustrezal pri obravnavi in zdravstveni negi v enoti za zdravljenje bolečine.Metode: Uporabljena je triangulacija metod pregleda literature in kvalitativne metode z raziskovalno tehniko kritičnega dogodka. Pregled literature je bil narejen v vzajemni bibliografsko-kataložni bazi COBIB.SI in Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL). Pridobljenih je bilo 165 zadetkov in uporabljenih 34 znanstvenih člankov ter 7 monografij. Kriteriji izbora so bili primarni viri Calliste Roy, dostopnost, relevantnost, kritična ponazoritev teoretičnega modela. Tehnika kritičnega dogodka v treh fazah opiše incident, ga analizira ter poda možne izide. Rezultati: Adaptacijski model Calliste Roy je aplikativen, uporaben in v sedanji situaciji se dobro dopolnjuje s štirinajstimi temeljnimi življenjskimi aktivnostmi po Virginie Henderson. Model daje možnost ocene tako fizičnega kot psihosocialnega stanja. Najpomembnejše prepoznane intervencije medicinske sestre, ki pripomorejo k prilagoditvenemu procesu pacienta, so psihosocialna podpora, učenje in svetovanje. Diskusija in zaključek: Prednost obravnave pacienta z rakom in bolečino po izbranem modelu zdravstvene nege je v možnosti ocene stanja po vseh štirih ravneh prilagajanja in v prikazu načrta zdravstvene nege. Pokazalo se je kot pozitivno, da medicinska sestra lahko s psihosocialno podporo in informiranjem vpliva na kakovost življenja pacienta. Pacient in družina se soočata s kronično boleznijo, načinom življenja in pomenom poznavanja ter nadzorovanja bolečine.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Izhodišče. Depresija in anksioznost sta pogosti sočasni duševni motnji s kronično bolečino. Bolniki s tema motnjama doživljajo intenzivnejšo bolečino, ki traja dlje časa. Obstajajo tudi ...socialno-kontekstualni dejavniki bolečine, kot so spremenjena socialna vloga človeka s kronično bolečino oziroma socialna izločenost.
Background. Depression, anxiety and chronic pain are frequent co-occurrent disorders. Patients with these mental disorders experience more intense pain that lasts for a longer time.
Method. ...Questionnaire with 228 variables was applied to 109 randomly chosen patients that were treated at an outpatient clinic for treatment of chronic pain of the University Clinical Centre Ljubljana from March to June 2013. 87 patients responded to the questionnaire (79.8%). Location of pain considering diagnosis was the criterion in the discriminant analysis (soft tissue disorders; headache; symptoms not elsewhere classified; back pain) and following summative scores as predictors: level of depression and anxiety (The Zung Self-Rating Depression/Anxiety Scale), evaluation of pain and perceptions of being threatened in social relations.
Results. Average age of participants was M = 52.7 years (SD 13.9), with 70.9% female, 29.1% male participants. 63% of respondents achieved clinically important level of depression and 54% clinically important level of anxiety. On univariate level, the highest level of depression and anxiety was found for back pain and the lowest for headache. No significant difference was found in evaluation of pain and perceptions of being threatened in social relations regarding location of pain. Self-evaluation of depression has, in the framework of discriminant analysis, the largest weight for prediction of differentiation between different locations of pain.
Conclusion. Different locations of pain have different connections with mood levels. The results of research on a preliminary level indicate the need to consider mental experience in the treatment of chronic pain
Izhodišče. Depresija in anksioznost sta pogosti sočasni duševni motnji s kronično bolečino. Bolniki s tema motnjama doživljajo intenzivnejšo bolečino, ki traja dlje časa. Obstajajo tudi socialno-kontekstualni dejavniki bolečine, kot so spremenjena socialna vloga človeka s kronično bolečino oziroma socialna izločenost.
Metoda. Vprašalnike z 228 spremenljivkami smo aplicirali na 109 naključno izbranih bolnikov, ki so se zdravili v Ambulanti za zdravljenje bolečine Kliničnega centra Ljubljana od marca do junija 2013. 87 bolnikov je izpolnilo vprašalnik (79,8 %). V diskriminantni analizi je bil kriterij lokacija bolečine glede na diagnozo (motnja mehkih tkiv; glavobol in živčni pleteži; nespecifični simptomi; bolezni hrbta), kot prediktorji pa seštevne vrednosti depresivnosti (Zungova samoocenjevalna lestvica depresivnosti), anksioznosti (Zungova samoocenjevalna lestvica anksioznosti), evalvacije bolečine in zaznave lastne ogroženosti v socialnih odnosih zaradi bolečine.
Rezultati. Povprečna starost udeležencev je bila 52,7 leta (SD 13,9), 70,9 % žensk in 29,1 % moških. 63 % jih je doseglo klinično pomembno raven depresivnosti in 54 % klinično pomembno raven anksioznosti. Na univariatni ravni smo ugotavljali najvišjo raven depresivnosti in anksioznosti pri lokaciji bolečine v hrbtu, najnižjo pri glavobolu. Med prediktorji diskriminantne analize ima za napoved razlikovanja med bolečinskimi lokacijami izrazito največjo težo samoocena depresivnosti. Gre za zelo visoko korelacijo (0,93). Raven depresivnosti v naturalističnem vzorcu protibolečinske ambulante najbolje napoveduje lokacijo/diagnozo bolečine. Če so udeleženci ocenjevali raven svoje depresivnosti kot visoko, so sodili v skupino z diagnozo bolečine v hrbtu. Udeleženci z diagnozo bolečine v hrbtu tudi v pomembno večjem številu še vedno prebolevajo resne stresorje iz preteklega leta kot udeleženci z drugimi lokacijami bolečine. Udeleženci z lokacijo bolečine glavobol se glede raziskovanih spremenljivk (depresivnost, anksioznost, evalvacija bolečine, zaznava lastne ogroženosti v socialnih odnosih zaradi bolečine) najbolj razlikujejo od udeležencev z drugimi tremi lokacijami bolečine; najbolj so si podobni udeleženci z lokacijo mehkih tkiv in diagnozo nespecifičnih simptomov. Udeleženci pa se glede na lokacijo bolečine niso razlikovali med seboj glede tega, kako škodljivo doživljajo bolečino in kako prizadete se počutijo zaradi bolečine v svojih socialnih odnosih.
Zaključek. Različne lokacije bolečine se na različen način povezujejo z različno ravnijo razpoloženja. V raziskovanem vzorcu je ocena ravni lastne depresivnosti ekskluzivni napovedovalec lokacije bolečine. Rezultati raziskave na preliminarni ravni kažejo potrebo po upoštevanju duševnega doživljanja pri obravnavi bolnikov s kronično bolečino
PDF
