Članek bo predstavil vpliv, ki ga je imel slovenski pesnik Tomaž Šalamun (1941–2014, Slovenija) na poezijo brazilskega pesnika srednje generacije Narlana Matosa (1975, Itaquara, Bahia): osvetlil bo ...kontekst njunega srečanja in Šalamunov prvi vstop v brazilski literarni svet ter orisal prevajalsko in pesniško izmenjavo obeh avtorjev, prvine literarnega stika med dvema poetikama ter medbesedilne interakcije, ki se zrcalijo v poetiki brazilskega pesnika Matosa, zlasti v njegovi tretji zbirki Elegija novemu svetu in druge pesmi (Elegia ao novo mundo e outros poemas, 2012), v kateri se sklicevanje na Šalamuna udejanji zlasti v pesmi Pismo Slovencu. Matosov dialog s Šalamunovo poezijo poteka v nekaj ključnih točkah: v asociativnih preskokih in ludizmu ter v iskanju in posnemanju tipičnih ritmičnih vzorcev Šalamunovega verza in njegove glasbenosti.
Prispevek razišče pojav igre v igri oziroma gledališča v gledališču znotraj slovenske dramatike dvajsetega stoletja od dekadenčne moderne preko ekspresionističnega modernizma do neomodernizma ...performativnega obrata in postdramskega v mediatizirani družbi spektakla. Analizira igre štirih stebrov sodobne dramatike po krizi absolutne drame: Ivana Cankarja (Pohujšanje v dolini šentflorjanski), Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi, Dušana Jovanovića (Igrajte tumor v glavi ali onesnaženje zraka) in Matjaža Zupančiča (Hodnik). Pri tem ugotavlja, v kakšni meri in na kakšne načine te drame uveljavljajo različne načine igre v igri, da bi metagledališko, medbesedilno in medmedijsko spregovorile o statusu fikcije in resničnosti v umetnosti, kulturi in družbi.
Individualni in kolektivni spomin sta znakovna, imata identitetno funkcijo. Literatura je medij kulturnega spomina: literarni teksti so sledi minulih doživetij in mentalitet, pa tudi časovni ...palimpsesti; literarni kanon prek družbenih mehanizmov zagotavlja trajnost reprezentativnih idej in predstav, topika in mnemotehnika pa kontinuiteto argumentacije in imaginacije; motivi in teme novo ustvarjanje in branje vežejo na spominske sheme; z zvrstmi se obnavljajo stare upodobitve sveta, s citatnostjo pa se literatura spominja svoje tradicije, jo preoblikuje in vstopa v družbenozgodovinski kontekst.
Članek uvršča igro v igri med eksplicitne (citatne) intertekstualne pojave in dokaže, da je bila dialoška struktura navajajočega in vanj vpletenega dramskega besedila v moderni drami uporabljena za ...dekonstruiranje klasične, v aristotelskih pravilih utemeljene zaprte dramske forme.
Razprava obravnava novejšo poljsko poezijo (iz 90. let prejšnjega stoletja) s stališča njene povezanosti s kodi, ki jih je oblikovala književna tradicija (navezave na slog, oblike in žanre). Avtorica ...predstavlja različne načine, na katere so starejši slogi prisotni v sodobni poeziji, in skuša razložiti nenavadni značaj poezije "klasicistov" (neoklasicistov), ki so se v nasprotju z "barbari" obračali k tradiciji in v njej našli jezik, primeren za obravnavo sodobnih tem. Domnevna nadaljevanja, polemični dvogovori, parodične in ironične oblike diskurza so postali "semantična poteza" sodobnega pesnika; med drugimi so se jih posluževali Krzysztof KOehler, Edward Tkaczyszyn-Dycki, Tomasz Majeran in Wojciech Wencel.
Pojem medbesedilnost je literarno vedo soočil z novo razlago razmerij med subjektom, jezikom, literarnim besedilom in družbeno-zgodovinskim kontekstom. V enoten okvir je vpel obravnavo pojavov, ki so ...se prej zdeli obrobni (citat, parodija, itn.), s tezo, da je literatura narejena iz literature, pa je opozoril na avtoreferencialnost literarnih procesov. Razprava sistematično sintetizira problematiko literarne medbesedilnosti: razliko med občo medbesedilnostjo in citatnostjo, temeljne načine medbesedilnega predstavljanja oziroma sklicevanja na citatne figure in vrste (od aluzije do variacije).
PDF
