Namen članka je predstaviti kakovost družbene infrastrukture izbranih kratkih oskrbnih prehranskih verig v Mestni občini Ljubljana in njen vpliv na varovanje virov, zmanjšanje odpadne hrane in ...embalaže. V raziskavi smo obravnavali šest ponudnikov, vključenih v kratke oskrbne prehranske verige z zabojčki, skupnim naročanjem in partnerskim kmetovanjem. Presoja objektov s pomočjo smernic trajnostne gradnje BNB (Bewertungssystem Nachhaltiges Bauen) je pokazala slabo kakovost in pomanjkljivo družbeno infrastrukturo. V pogovoru z intervjuvanci smo spoznali, da si želijo urejena in lahko dostopna prevzemna mesta z objekti, ki bi omogočali dobre pogoje za ljudi in živila. Mestna občina Ljubljana ima glede na bližnje podeželje z dobrimi pogoji za ekstenzivno in ekološko kmetijsko pridelavo še veliko možnosti za povečanje samooskrbe s kakovostno domačo hrano, ob tem pa bo morala poskrbeti za razvoj družbene infrastrukture.
V prispevku je predstavljena zveza med kakovostjo in uporabnostjo podatkov o mestnih zelenih površinah na primeru Mestne občine Ljubljana. Izhodišče za razpravo je teza, da nekritično zbiranje ...podatkov ovira učinkovitost urejanja zelenih površin. V raziskavi so zajeti podatki iz različnih domačih in tujih virov, na podlagi katerih se pokaže, da obstajajo precejšnje razlike med posameznimi zbirkami podatkov o zelenih površinah v Ljubljani. Namesto univerzalnih podatkov, na primer o količini vseh mestnih zelenih površin, se kažejo razlike, ki izhajajo iz namena in načina zbiranja ter vsakokratne interpretacije pojmov in pojavov. Kot je razvidno iz analize, je uporabnost takih specifičnih podatkovnih zbirk zelo omejena, podatki v njih so lahko zavajajoči, kar lahko posredno negativno vpliva na urejanje zelenih površin. V razpravi na koncu je izpostavljeno, da je vir težav z upravljanjem, varstvom in razvojem zelenih površin pomanjkanje enotnih, splošno veljavnih izhodišč, kot so opredelitve pojmov in pojavov ter dogovorov o ciljih urejanja zelenih površin ; This article highlights the quality and usefulness of data on urban green areas in the Municipality of Ljubljana case study. The starting point of the discussion is the thesis that uncritical data collection hampers the effectiveness of managing green spaces. The survey includes data from various Slovenian and foreign sources and shows that there are significant differences between different Ljubljana green area databases. It reveals differences arising from the purposes and methods of data collection and respective concepts and phenomena interpretation, rather than universal data, such as the quantity of urban green spaces. The case study shows that such specific databases have very limited usefulness and that their information may be misleading. Furthermore, they can be indirectly harmful for the managing of green spaces. The discussion at the end of this paper shows that the source of the problems with the management, protection and development of green areas is a lack of uniform, generally applicable starting points, such as definition of the concepts and phenomena and agreements on the managing aims of green spaces.
Full text
Available for:
IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UL, UM, UPUK
Cestni promet povzroča emisije izpušnih plinov in delcev, ki nastanejo kot posledica izgorevanja goriv v motorjih z notranjim izgorevanjem pogonskih goriv in nekaterih drugih procesov. Zrak ob cestah ...je zato obremenjen z onesnaževali kot so dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, lahko hlapni ogljikovodiki, delci in še nekateri drugi. Spremljanje stanja kakovosti ozračja ob cestah je z vidika proučevanja vplivov prometa na kakovost zraka ključno pri ocenjevanju okoljskih vplivov prometne dejavnosti. Prispevek govori o uporabi difuzivnih vzorčevalnikov pri merjenju onesnaženosti ozračja z dušikovim dioksidom ob večjih in manjših cestah na območju Mestne občine Ljubljana (MOL).
Selitve oz. mobilnost gospodinjstev ima pozitivne učinke na makro ravni, saj je povezana z optimalno porazdelitvijo gospodinjstev znotraj sklada stanovanj in pomeni iskanje ravnovesja med ponudbo in ...povpraševanjem. V tem članku predstavljava stanovanjske strategije prebivalcev Ljubljane s posebnim poudarkom na ekonomskem statusu in finančnih zmožnostih selivcev. Na ta način poskušava ugotoviti, kako uspešno deluje stanovanjski trg v Ljubljani. Analizirava tudi (pretekle in prihodnje) finančne strategije selivcev ter na podlagi teh identificirava njihove potrebe ter v sklepu predlagava možne ukrepe za pomoč pri stanovanjski mobilnosti in izboljševanju stanovanjskih razmer Ljubljančanov. Vir podatkov je Stanovanjska anketa 2005.
PDF
