Predstavljamo najpomembnejše teoretične študije o slovenski mladinski književnosti. Ob upoštevanju raznovrstnosti zgodovinske, sistemske, recepcijske in književnodidaktične problematike je smiseln ...pregled obravnav mladinske književnosti po književnih zvrsteh. Pri poeziji je nastalo veliko esejev in spremnih zapisov (npr. Niko Grafenauer, Igor Saksida, Alenka Glazer), pripovedništvo je med vsemi zvrstmi žanrsko najbolj razvejano in raznovrstno (npr. Marjana Kobe, Igor Saksida, Metka Kordigel-Aberšek, Dragica Haramija, Milena Mileva Blažić); najmanj je razprav o mladinski dramatiki, ki je v knjižni obliki tudi najredkeje zastopana (npr. Igor Saksida, Vida Medved Udovič).
V prispevku je prikazan motiv mesta v slovenski mladinski književnosti v štirih različnih obdobjih, od začetkov v prvem obdobju izvirne slovenske mladinske književnosti v drugi polovici 19. stoletja, ...v drugem obdobju oziroma v prvi polovici 20. stoletja, v tretjem obdobju oziroma po letu 1950, ko nastanejo bistvene kratke sodobne pravljice s poudarkom na slikaniški knjižni izdaji in realistični pripovedni prozi in v četrtem obdobju oziroma po letu 1990. Vidni premik je v 30. letih 20. stoletja oziroma v času socialnega realizma. Izrazitejše množične selitve iz vaškega okolja v mestno zaradi industrializacije so opazne po letu 1960. Motiv urbanega okolja je po letu 1990 posebno zaznamoval sodobno realistično pripoved, imenovano problemska pripovedna proza, z osredotočenostjo tudi na problematiko sodobnega odraščanja v tem okolju. Motivno-tematsko se mesto ne pojavlja le v realistični pripovedi temveč tudi v fantastični pripovedi že od začetkov 20. stoletja. Slovenska mladinska realistična pripoved tako dihotomično spremlja podobo realnega mesta.
Poimenovanje literarnega žanra, ki mu danes rečemo znanstvena fantastika, se kaže ob podrobnejši obravnavi problema izjemno problematično, saj je termin veliko mlajši kot besedila, ki jih danes z ...njim označujemo. Angleška ustreznica (science fiction) je sicer nastala leta 1926, toda slovenska literarna kritika in literarna zgodovina sta jo odkrili relativno pozno. Še počasnejši je bil proces iskanja ustreznega slovenskega termina.
Prvi slovenski mladinski gledališki igri sta izšli v drugem letniku mladinskega časopisa Vrtec (1872), prvo obdobje je obdobje obrobnih, danes večinoma pozabljenih avtorjev in prevodov. Za ta čas je ...značilna vzgojnost besedil, ki se kaže v tipično versko- in moralnovzgojnih temah, med katerimi so nekatere povezane s tradicijo nemškega razsvetljenskega mladinskega slovstva. Humorja in literarne kvalitete ni (izjema je le Boječi Matevž F. Stegnarja), osrednji avtorji pa so F. Kralj, F. S. Finžgar in J. Stritar.
