Na vzorcu 173 anketirancev (72 moških in 101 ženska), starih od 20 do več kot 60 let, iz Republike Hrvaške smo želeli ugotoviti, ali razumejo besedila oglasnih sporočil na jumbo plakatih in panojih, ...ki so pisana v celoti angleško ali pa kot kombinacija hrvaščine in angleščine. Statistično pomembne razlike med moškimi in ženskami niso zaznane, v posameznostih pa so ugotovljene razlike med starostnimi skupinami.
Uvod: Mednarodne raziskave kažejo, da približno 10 % očetov kaže znake poporodne depresije v obdobju od štirih do šestih mesecev po rojstvu novorojenca. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prevod ...in priredba Edinburške lestvice poporodne depresije nudi zanesljiv presejalni test za odkrivanje poporodne depresije pri novih očetih. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. S prilagojeno prevedeno Edinburško lestvico poporodne depresije so bili anketirani očetje ob patronažnem obisku 4–6 mesecev po rojstvu otroka. Zajeti so bili vsi primerni kandidati v zdravstvenih domovih v Velenju in Črnučah v Ljubljani, in sicer med avgustom in decembrom 2019 (n = 80), realizacija vzorca je bila 51 (63 %). Koeficient Cronbach alfa za je znašal 0,931. Za analizo podatkov je bil uporabljen hi-kvadrat test. Rezultati: Osem anketirancev (15,7 %) je zbralo dvanajst ali več točk in so zato bili ogroženi za razvoj poporodne depresije. Nihče od anketiranih ni poročal o misli ali namerah o samomoru. Povprečno število doseženih točk je bilo 6,76 (s = 3,99). Najvišje število zbranih točk je bilo 16, zbral jih je en anketiranec (n = 1, 1,96 %). Diskusija in zaključek: Kljub majhnemu vzorcu, ki onemogoča posplošitev rezultatov, se v pilotni raziskavi ugotavlja podoben delež za poporodno depresijo rizičnih očetov kot v tujih raziskavah. Smiselno je torej obravnavati tudi duševno dobrobit očetov v prvem poporodnem letu, saj lahko stiska enega od partnerjev vpliva na celotno družino.
Full text
Available for:
NUK, ODKLJ, UL, UM, UPUK, VSZLJ
Članek predstavlja analizo fokusne skupine, ki je bila marca letos izvedena v občini Ajdovščina v okviru projekta Old Guys Say Yes to Community. V projektu z evropskimi partnerji ugotavljamo ...vključenost starejših odraslih (zlasti moških 60+) v prakse skupnosti in skupnosti prakse, v članku pa analiziramo, kako udeleženci fokusne skupine iz Ajdovščine opažajo in razumejo vključevanje starejših odraslih v svojem okolju ter kje vidijo ovire in možnosti za večjo vključenost moških 60+ v tovrstne prakse. Z metodo odprtega kodiranja in identificiranjem preliminarnih tematskih kategorij ter prek selektivnega kodiranja in sintetiziranja konceptualnih kategorij je bilo ugotovljeno, da so udeleženci fokusne skupine svoje družbeno okolje opredeljevali prek socioloških vidikov in societalnih vrednot, najranljivejših populacij (kamor so prištevali tudi starejše odrasle) in preživetvenih strategij ter ustvarjalnosti kot prispevka starejših občanov k razvoju skupnosti. Izzive in vizije za kakovostno in dostojno življenje starejših odraslih so oprli zlasti na varstvo in skrbstvo, medtem ko so možnosti za skupnosti prakse videli v raznolikih že obstoječih in drugih izobraževalnih in učnih programih, informiranju in ozaveščanju o njih ter premišljanju o nadomestnih aktivnostih za vključevanje moških (60+) v družbeno življenje. Poudarjeni so bili še vloga ozaveščanja moških o pomenu iskanja novih družbenih okolij že v procesu upokojevanja, pripravljenost za prenos dobrih praks v svoje lokalno okolje itn. Ugotovitve analize fokusne skupine so relevantne za nadaljnje raziskovanje vključenosti starejših moških v skupnost v Sloveniji in Evropi, kjer se tovrstni razmisleki šele vzpostavljajo.
Dosedanje raziskave v Sloveniji so pokazale, da imajo starejši odrasli, ki se udeležujejo organiziranega izobraževanja, višjo stopnjo izobrazbe, so bogatejši, pogosteje živijo v mestih in so zelo ...verjetno ženske. Po drugi strani tudi raziskave v Avstraliji in nekaterih evropskih državah kažejo, da se starejši moški redkeje izobražujejo v organiziranih izobraževalnih dejavnostih. Naš cilj je bil raziskati vlogo prostovoljskih organizacij pri druženju in učenju starejših moških v skupnosti v Sloveniji. Pri raziskovanju priložnostnega učenja starejših moških v eni mestni in dveh podeželskih občinah smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop; proučili smo stanje prostovoljskih organizacij v izbranih občinah v Sloveniji ter v izbranih prostovoljskih organizacijah, v katerih večino članov pomenijo starejši moški (študije primerov), opravili polstrukturirane intervjuje in izpeljali fokusno skupino. Rezultati so pokazali, da obstaja le majhno število prostovoljskih organizacij, v katerih starejši moški pomenijo večino članov. Priložnostno in naključno učenje se pojavlja v vseh prostovoljskih organizacijah, izobraževalne dejavnosti pa organizirajo le nekateri. Članstvo v prostovoljskih organizacijah starejšim moškim daje priložnost, da ostanejo povezani s svojimi vrstniki, se srečujejo z drugimi generacijami in člani lokalne skupnosti, in hkrati priložnost, da ostanejo dejavni ter se čutijo koristne in spoštovane. Članstvo v prostovoljskih organizacijah krepi socialna omrežja starejših moških ter vpliva na njihovo blaginjo. Z izjemo raziskav B. Goldinga s sodelavci, ki opozarjajo na specifičnost potreb starejših moških po izobraževanju in učenju, se zdi, da je ta skupina v izobraževanju odraslih nepomembna (oz. pozabljena) manjšina, zato bi bilo treba okrepiti nadaljnje raziskovanje ter razprave na tem področju.
The general aim of this paper is to present insights from a Polish case study on the learning experiences of Polish older men. The research data was collected by means of ‘guided’, semi-structured ...interviews. This paper presents two well-educated older men’s life stories from two different local communities in Poland and the analyses of their life experiences in the context of masculinities and ageing using a biographical learning approach. The analyses of the two biographical narratives have shown the diversity in the life histories of older men, but also similar struggles and challenges. They have illustrated how older men cannot simply be reduced to their experience of ageing, but that they also carry some continuously (re)negotiated struggles with masculinity, weaving new and rich threads for learning that is lifelong and life-wide.
The main part of the monography ('Proto-Slavic Masculine i-Nouns in Slovenian Literary Language of the 16th Century') is the analyze of the reflexes of Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender ...in Slovenian literary language of the 16th century.The Proto-Slavic i-stem nouns of masculine gender in Slovenian literary language of the 16th century can reflect as nouns of o-stem masculine, i-stem feminine, i-stem masculine (gospod “sir”, ljudje “people”, partly also, pot “path”), u-stem (circumflected monosyllables), a-stem and in the plural mixed i-stem and o-stem (masculine) or mixed i-stem and o-stem (miš ˮmouseˮ) declension. Mostly the reflexes of i-stem declension are limited to individual case form and are not reflected in the overall paradigm. There is the increased conservation of i-stem declension in plural while in the singular the transition to o-stem patterns is larger.
Prispevek predstavlja moške in mešane zbore skladatelja Rista Savina. Pri pisanju le-teh se je Savin naslanjal na ljudska besedila in motiviko ali pa pesnitve ustvarjalcev kot so Anton Aškerc, Oton ...Župančič ter drugi. Skladbe so si po obdelavi motivov in obravnavi posameznih glasovnih skupin precej podobne in slogovno ustrezajo novoromatničnim potezam ter tudi impresionizmu.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
PDF
