Ahil po smrti Ritsos, Janis; Isak Kres, Jelena
Clotho (Ljubljana, Online),
08/2020, Volume:
2, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Zelo je utrujen – kaj naj zdaj počne s slavo? – dovolj je bilo.
Dobro je spoznal sovražnike in prijatelje – domnevne prijatelje,
kajti za občudovanjem in ljubeznijo so se skrivale njihove lastne ...koristi,
njihove lastne sumljive sanje, pretkane in hkrati nedolžne.
Prispevek obravnava eno ključnih spoznanj o dosedanjem pojmovanju glasbene zgodovine in modernizma v glasbi 20. stoletja kot nacionalno in ideološko pogojenem konstruktu s strani zagovornikov ...samooklicanega mainstreama novodunajske šole, ki je v najsodobnejši muzikološki literaturi deležen vse pogostejše kritike. Poimenovali smo ga »adornovska zmota«. Žrtev le-te smo bili tudi slovenski muzikologi, kar samo potrjuje široko medkulturno razširjenost omenjenega fenomena.
Kaunas – baltsko vrtno mesto? Petrulis, Vaidas
Acta historiae artis Slovenica,
01/2021, Volume:
26, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Med letoma 1919 in 1939, ko je imel Kaunas status začasne prestolnice Litve, sta krojila arhitekturni značaj njegovega urbanega okolja procesa, ključna za tisti čas – modernizacija in napredek. V ...dvajsetih letih 20. stoletja je v hitro rastoči prestolnici vladalo veliko pomanjkanje stanovanj, zato so bile stanovanjske stavbe pomemben del gradbene dejavnosti in mestnega programa modernizacije skozi celotno medvojno obdobje. Med dokumente, ki so vplivali na koncept bivalnega okolja, spada urbanistični načrt za Kaunas, ki sta ga leta 1923 zasno- vala danski inženir in urbanist Marius Frandsen in litovski arhitekt Antanas Jokimas. Projekt je predvidel razdelitev mesta na različne funkcionalne cone. Eno teh območij – rezidenčni Žaliakalnis – priča, da so bile med najpomembnejšimi urbanističnimi pobudami v ozadju projekta eksperimentalne zamisli Ebenezerja Howarda o vrtnem mestu. Članek s pomočjo zgodovinskih virov preučuje, kako so Litovci poskušali posvojiti to idejo. S primerjavo teoretičnih prizadevanj in praktičnih aplikacij eksperimenta vrtnega mesta članek dokazuje, da spada Kaunas med mesta, v katerih je univerzalni koncept zelenih predmestij našel plodna tla.
Urediti zbornik na takó izmuzljivo temo, kot je »modernizem v glasbi«, je precej zahtevna naloga, ki sta ji bila urednika Björn Heile in Charles Wilson več kot kos z delom The Routledge Research ...Companion to Modernism in Music. Še zmeraj pertinenten pojem, o katerem se v muzikoloških praksah pogosto razpravlja, sta urednika predstavila kot kompleksno tonsko lestvico perspektiv in vprašanj, ki »nenehno terja teoretsko podlago za svoj obstoj.« (str. 3) Avtorja spretno nakažeta na plejado glasov, zbranih v tem zborniku, pri čemer pojasnjujeta razlike med »modernizmom v glasbi« kot »splošnim kulturnim in umetniškim pojavom«, »modernistično glasbo« z »modernističnimi atributi ali modernističnimi vidiki v glasbi, pri katerih pa se vendarle zaustavimo, predem bi jih označili kot modernistične« in označbo »glasbeni modernizem« za vse pojave, ki sodijo nekako med oba termina.« (str. 4) Koristna diferenciacija teoretičnega okvira sopostavlja prakse, ki se nanašajo na pojav z dvoumnimi pomeni in časovnimi spremenljivkami (npr. »nedavno« ali »pravkar«), kot tudi z metodološkimi (npr. »modus«). Na hitro bi lahko dejali, da avtorja avtoritativno obravnavata koncept, ki »nenehno terja teoretsko podlago za svoj obstoj.« (str. 3)
Po zaključku 2. svetovne vojne, ko je komunistična partija prevzela oblast, Jugoslavija pa je postala del vzhodnega, komunističnega bloka, je sovjetski družbeno- politični model prevladal na vseh ...družbenih področjih – od ustave do kulturne politike. Tako kot v drugih kulturnih dejavnostih se je tudi v arhitekturi v prvih povojnih letih sledenje sovjetskim modelom izrazilo v slogu, ki bi ga delno lahko opredelili kot socialistični realizem. Spor Jugoslavije z Informbirojem leta 1948 je vodil do njenega izstopa iz vzhodnega bloka. Prekinitve političnih in gospodarskih vezi s Sovjetsko zvezo so postopoma sprožile rahljanje kulturnih vezi. Petdeseta leta so prinesla zaton socialističnega realizma in ponovni zagon modernizma, ki je v ozadju vztrajal iz časa med obema vojnama. Prispevek poskuša opisanemu dogajanju slediti z vpogledom v sočasno slovensko arhitekturno publicistiko. Osredotoča se na izbrana besedila, ki se odzivajo na dinamične preobrate znotraj arhitekturne stroke, pogojene s spreminjajočimi se družbenimi razmerami. Na takšen način lahko jasno spremljamo, kako se je v kratkem časovnem obdobju od leta 1945 do začetka petdesetih let, glede na družbeno-politične razmere, spreminjalo sprejemanje in razumevanje socialističnega realizma in sovjetske arhitekture na eni ter modernizma in zahodne arhitekture na drugi strani.
Na osnovi analize izbranih del so revidirane sodbe o slogovni usmerjenosti slovenske glasbe med obema vojnama. Glasba skladateljev, ki so bili aktivni v omenjenem času, izkazuje karakteristično ...ambivalentnost, ki se vidi v nasprotju med novimi in progresivnimi kompozicijskimi težnjami na eni strani in ohranjanjem estetskih idealov preteklega stoletja na drugi.
Sestavek se ukvarja z vprašanjem »zmernega« oziroma »ublaženega« modernizma v odnosu do srbske cekvene glasbe 20. stoletja, pri čemer prihaja do zaključka, da njegov vpliv – v dialogu s pravoslavno ...duhovnostjo in pomisleki, ki zadevajo liturgično umetnost – ni bil samo pozitiven, ampak je še daleč, da bi bil izčrpan.
Full text
Available for:
DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
In response to recent pluralization of modernism, the author adopts Jameson’s singular modernity to argue that, in the capitalist world-system divided between hegemonic and dependent literary fields, ...modernism exists only through its particular manifestations. During the 1968 student revolt, Slovenian late modernism – in-between peripheral phenomenon caught in the Cold War antagonism – displays a universal feature of the period: its transformative impulse resulting from “the imaginative proximity of social revolution” (Anderson). Embedded in the global insurgency, Slovenian innovative trends of the 1960s synchronized with western centers of modernity. It brought together critical theory and experimental artistic practice to reshape writing, literary institution, the subject, and society at large.
V poznem 20. in zgodnjem 21. stoletju glasba na Slovenskem teži k modernizmu ali postmodernizmu. Glede na nenehno medsebojno izmenjevanje kompozicijskih tehnik postaja razločevanje med skladatelji ...vse manj pomembno.
PDF
