Stanovanje spada med osnovne človekove dobrine in pravice. Njegova vloga je mnogostranska, saj omogoča zadovoljevanje številnih človekovih potreb, poleg tega stanovanje ni omejeno le na ozek bivalni ...prostor, ampak vključuje tudi širše bivalno okolje, v katerem posameznik prebiva. Odnos posameznika do stanovanja in bivalnega okolja se skozi njegovo življenje spreminja. Zlasti v času starosti naj bi dobilo stanovanje še poseben pomen. Kot kažejo raziskave, želijo starejši zato čim dalj časa ostati v svojem bivalnem okolju, saj naj bi bili nanj navezani. Da bi ugotovili, ali spoznanja o navezanosti starejših na lastno bivalno okolje držijo tudi za Slovenijo, smo v članku analizirali, koliko so na svoje stanovanje in širše bivalno okolje navezani starejši v Sloveniji in kako so z bivanjem v njem zadovoljni. Mnenja starejših smo pridobili z anketiranjem, statistično analizo pa smo opravili s programom SPSS, in sicer na podlagi izračuna več statističnih testov povezanosti. Analiza je potrdila našo predpostavko, da so tudi slovenski starejši na svoj dom oziroma domače okolje zelo navezani in da so z bivanjem v njem zadovoljni. Pokazalo se je še, da so med starejšimi glede tega nekatere razlike, ki so odvisne od tega, koliko so ljudje stari, kje živijo in koliko časa že bivajo v svojem domu.
V visoko industrializiranih in institucionaliziranih družbah, ki stremijo k čim večji učinkovitosti, morajo biti posameznikove dejavnosti usklajene z dnevnim ritmom mesta. Kot prostorsko in ...institucionalno okolje se mesto ljudem vsiljuje in vpliva na stopnjo njihove navezanosti na kraj, s tem pa posledično spreminja njihov občutek doma. To je najopaznejše v današnjih mestih, kjer je vsakdanje življenje zelo dinamično in se počitek pogosto odvija zunaj prebivališča (tj. na poti). S proučevanjem prostorsko- časovnih vidikov mobilnosti mladih Tokijčanov avtorja v članku analizirata, kako mesto vpliva na njihov občutek doma in stopnjo navezanosti na fizično okolje. Njune ugotovitve razkrivajo dinamičen občutek doma, pri čemer so poti pomembnejše od korenin, navezanost pa ni omejena samo na en kraj, ampak je razumljena bolj kot navezanost na časovno-prostorske odnose, ki jih ustvarjajo ljudje in ustanove s svojimi dejavnostmi.
Depression, anxiety and fear of childbirth have numerous consequences for women and their developing offspring. Insecure attachment in close adult relationships is considered to be a risk factor for ...depressive symptoms. This study aims to gain further insight into the risk factors for depressive and anxiety symptoms in nulliparous women during the third trimester of pregnancy regarding the main contextual relations, with an emphasis on partner attachment.
A group of 325 nulliparas in the third trimester of pregnancy was enrolled in a childbirth preparation program. The following instruments were applied: Experiences in Close Relationships-Revised, the Edinburgh Depression Scale, the Zung Anxiety Scale, and a questionnaire regarding fear of childbirth. Three separate multiple linear regression models were built to explore the associations between demographic, social and attachment variables and mental health functioning.
Highly educated nulliparas and those with a higher level of co-workers' emotional support experienced a lower level of anxiety when other predictors in the model were held constant. Of all the predictors in the model, only attachment anxiety and co-workers' support were statistically significantly associated with the level of depression. Attachment anxiety was significantly associated with all three mental health indicators (level of depression, anxiety and fear of childbirth).
The results suggest that intimate attachment anxiety could be a key contextual factor for mood and anxiety mental health functioning during the third trimester of pregnancy, accessible to change. Our results could facilitate the formulation of interventions for reducing antenatal depressive symptoms.
Navezanost je vedenjski in fiziološki sistem, ki posamezniku omogoča dinamično prilagajanje na okolje. Navezanost se razvija pri sovplivu med dojenčkom in materjo, igra pomembno vlogo pri razvoju ...otrokovih možgan in vpliva na kvaliteto posameznikovih socialnih odnosov vse življenje.
Attachment is a behavioral and physiological system, which enables individual’s dynamic adaptation to its environment. Attachment develops in close interaction between an infant and his/her mother, ...plays an important role in the development of the infant’s brain, and influences the quality of interpersonal relationships throughout life.
Security of attachment is believed to influence individual response to stress, exposing insecurely organized individuals to deregulated autonomic nervous system and exaggerated hypothalamic-pituitary-adrenal activity, which, in turn, produces increased and prolonged exposure to stress-hormones. Such stress responses may have considerable implications for the development of diverse health-risk conditions, such as insulin resistance and hyperlipidemia, shown by numerous studies.
Although the mechanisms are not yet fully understood, there is compelling evidence highlighting the role of psychological stress in the development of type 1 diabetes (T1D). One of the possible contributing factors for the development of T1D may be the influence of attachment security on individual stress reactivity. Thus, the suggestion is that insecurely attached individuals are more prone to experience increased and prolonged influence of stress hormones and other mechanisms causing pancreatic beta-cell destruction. The present paper opens with a short overview of the field of attachment in children, the principal attachment classifications and their historic development, describes the influence of attachment security on individual stress-reactivity and the role of the latter in the development of T1D. Following is a review of recent literature on the attachment in patients with T1D with a conclusion of a proposed role of attachment organization in the etiology of T1D.
Navezanost je vedenjski in fiziološki sistem, ki posamezniku omogoča dinamično prilagajanje na okolje. Navezanost se razvija pri sovplivu med dojenčkom in materjo, igra pomembno vlogo pri razvoju otrokovih možgan in vpliva na kvaliteto posameznikovih socialnih odnosov vse življenje.
Varnost ali oblika navezanosti vpliva na posameznikov odziv na stres (stresno reaktivnost). Tako pride pri negotovo navezanih posameznikih do slabše reguliranega avtonomnega živčnega sistema in pretirane reaktivnosti hipotalamo-hipofizno-suprarenalne osi, zaradi česar so ti v življenju pogosteje in dalj časa izpostavljeni delovanju stresnih hormonov. Tovrsten odziv na stres pa ima pomembno vlogo pri razvoju inzulinske rezistence, hiperlipidemije in drugih stanj, ki predstavljajo tveganje za zdravje.
Čeprav natančni mehanizmi še niso znani, je vedno več dokazov, da psihološki stres pomembno prispeva k razvoju sladkorne bolezni tipa 1 (SBT1). Eden od mehanizmov razvoja te bolezni bi lahko bil tudi vpliv oblike navezanosti na posameznikovo stresno reaktivnost. Tako so lahko negotovo navezani posamezniki pogosteje, dlje in v večji meri izpostavljeni delovanju stresnih hormonov, ki skupaj z drugimi dejavniki povzročajo uničenje beta celic trebušne slinavke.
Ta prispevek prikaže najprej kratek pregled področja navezanosti pri otrocih, glavne oblike navezanosti in njihov zgodovinski razvoj, oriše vpliv oblike navezanosti na posameznikovo stresno reaktivnost in vpliv te reaktivnosti na razvoj SBT1. Zaključi se s predlogom o vlogi oblike navezanosti pri razvoju SBT1 pri otrocih.
Navezanost je eden temeljnih čustvenih mehanizmov, na podlagi katerih človek oblikuje odnos do sebe in do pomembnih ljudi v svojem življenju. Raziskave so pokazale, da se temeljni vzorci navezanosti, ...ki se oblikujejo v otroštvu, ponavadi obdržijo skozi vse življenje in pomembno vplivajo na vzorce romantičnih navezav pri odraslih. V raziskavi je avtorica pri 83 udeleženkah izobraževanja za partnerske odnose ugotavljala povezavo med navezanostjo na očeta in mater v obdobju adolescence ter zadovoljstvom teh žensk v zakonu. Raziskava je pokazala razlike med navezanostjo v adolescenci pri ločenih, v zakonu zadovoljnih in v zakonu nezadovoljnih ženskah. Ženske, ki so bile v zakonu zadovoljne, so izkazale najvišjo raven navezanosti na mater, medtem ko so višjo navezanost na očeta večinoma dosegale v zakonu nezadovoljne in ločene ženske. Izsledki raziskave kažejo na to, da je potrebno v izobraževanje za medsebojne odnose v družini vključiti tudi vidik navezanosti.
PDF
